Morda. Eno bolj občutljivih poglavij je druga svetovna vojna, ko naj bi Francozom pomagalo več sto tisoč vojakov iz kolonij v Afriki ter Indokitajski, a Francija njihove vloge še danes ne priznava dovolj. Borcem iz severne Afrike se je v filmu Domorodci (Indigenes) poklonil francoski režiser Rachid Bouchareb. Je dežela, ki jo osvobodim, moja domovina? Boriti se za "domovino Francijo" ali raje ostati v revni rodni vasi? Je Francija moja domovina, v kateri me čaka boljše življenje? To je le nekaj vprašanj, na katera iščejo odgovor Bouchareb in njegovi filmski junaki.

Osvobajat gredo "svojo domovino"
Domorodci v filmu so prebivalci francoskih kolonij v severni Afriki. Leta 1943 Francozi novačijo "vojake" v Alžiriji in Maroku. V revnih vaseh zavihra francoska trobojnica, ki "jo bodo okopali v svoji krvi". Domačini se za odhod v Evropo odločijo, ker bi radi ubežali revščini in se vrnili z denarjem, nekatere pa prepriča snubljenje, da bodo pomagali osvoboditi "mater domovino", Francijo.

Po kratkem urjenju severnoafriške vojake prepeljejo v Italijo, kjer jih čaka prva bitka. V četi so tudi Said, Yassir, Messaoud in Abdelkader, ki jim ukazuje poveljnik Martinez, Francoz iz severne Afrike. Francozi Afričane pošljejo v prve bojne vrste in kmalu je jasno, da so le hrana za topove - veliko jih umre med prvim jurišanjem. Tisti z zvezdicami in drugimi našitki na ramah pa bitko gledajo od daleč, na varnem. A pomembna zmaga je tu in preživele čaka "največja nagrada" - spoznali bodo "domovino", saj je naslednja postaja Marseille.

Paradižnik je kriv za prvi upor
Na ladji se Afričani prvič uprejo, ko jim kuhar pojasni, da paradižnik pač ni vse in jim ga ne pusti vzeti. Upor obrodi sadove oziroma paradižnike.

Hierarhija v francoskih četah je jasna. Na vrhu so v Franciji rojeni Francozi, daleč za njimi so Francozi, ki živijo ali so bili rojeni v francoskih kolonijah severne Afrike, še nižje pa so Maročani, Alžirci in drugi vojaki iz kolonij. Ti se borijo za Francijo, ki pa z njimi ne ravna pravično in jih ne bo nikoli sprejela kot sebi enake.

V Marseillu ne spoznavajo le Francije, ampak tudi stvari, ki jih še nikoli niso videli. Messaoud v Marseillu preživi noč z Irene. Zvečer občuduje dišeč vzglavnik, naslednji dan pa nato soborca vpraša: "Si že kdaj spal na rjuhah?" Desetar Abdelkader, eden redkih, ki znajo brati, študira priročnik o vojskovanju, Said pa uboga poveljnika Martineza.

Iz Alzacije se vrne le eden
Po bojih v dolini Rone napredujejo proti severu, kjer Afričane v sandalih zdelujeta tudi mraz in sneg. Martinezove vojake doleti "dobijo čast", da gredo osvobajat Alzacijo, kjer Američanom zmanjkuje streliva. "Prvi Francozi boste, ki jih bo pozdravila osvobojena Alzacija," slišijo. Alzacija je za njih usodna - v gozdu jih čaka past. Ko se načelnik spotakne ob tanko žičko, se sprožijo bombe in živi ostanejo le Said, Yassir, Messaoud in Abdelkader ter hudo ranjeni Martinez, čigar skrivnost je že prej odkril Said. Martinezova mati je Arabka, a zanj je to najstrožje varovan podatek, ki ga ne bi smel vedeti nihče. Preživeli pridejo v vasico, kjer so Nemci že ubijali in plenili. Vaščani so veseli Francozov, a "mir" ne traja dolgo. Spet namreč vkorakajo Nemci in slabo oborožena četverica poskuša nemogoče. Preživi le desetar Abdelkader, ki ga rešijo francoske čete, v katerih je največ Afričanov. Abdelkader se je vojski pridružil, da bi se boril za svobodo in enakost, a ko čez 60 let obišče vojaško pokopališče v Alzaciji, se zdi, da njegov boj in boj enakomislečih še ni končan.

Jim bodo Francozi kdaj priznali vse zasluge?
"Domorodce sem posnel, da bi opozoril, da smo bili del francoske zgodovine, da pripadamo zgodovini te države. Film teži k temu, da bi z odprtjem novega poglavja razširil francosko zgodovino," pravi režiser. Pri koprodukcijskem flmu Indigenes so moči združili dve nekdanji kolonialni sili, Francija in Belgija, ter dve nekdanji koloniji, Maroko in Alžirija.

Bouchareb, ki je alžirskega rodu, Domordoce konča s sporočilom, da je Francija, potem ko so afriške kolonije v 60. letih prejšnjega stoletja postale neodvisne, tamkajšnjim vojnim veteranom nepošteno zamrznila vojne pokojnine. Težava še danes ni rešena. Letos se je Afričanov, ki so pred dobrimi 60 leti dali življenje za Francijo, spomnil še en francoski režiser, Pierre Javaux. Film Les Enfants du Pays (Otroci domovine) pripoveduje zgodbo o senegalski pehoti v Franciji.

V Flandriji iz Evrope v Afriko
Film Domorodci je bil na letošnjem Liffu prikazan v sekciji Fokus, ki je bila letos posvečena francoskemu filmu. V isti sekciji se je odvrtel tudi film Flandrija – dogaja se približno šest desetletij kasneje kot Domorodci -, v katerem so vojake novačili v Flandriji, borit pa so se šli v severno Afriko.

Tina Tarter