Film si bo mogoče ogledati tudi na alternativnih lokacijah po Sloveniji - v vinskih kleteh, skednjih, garažah, sinagogi, kulturnih domovih in galerijskih prostorih ter na poletnih projekcijah po vaseh, ki v svoji neposredni bližini nimajo kinodvorane. Foto: Kinodvor
Film si bo mogoče ogledati tudi na alternativnih lokacijah po Sloveniji - v vinskih kleteh, skednjih, garažah, sinagogi, kulturnih domovih in galerijskih prostorih ter na poletnih projekcijah po vaseh, ki v svoji neposredni bližini nimajo kinodvorane. Foto: Kinodvor
Brezmejno
Film nas popelje po obmejnih vaseh in skozi like obmejnih prebivalcev pripoveduje zgodbo o nekih preteklih, ponekod nostalgičnih časih, ko so Slovenijo od zahodnih sosed in tiste na vzhodu ločevale nenaravne ovire – politične meje. Foto: promocijski material

Evropa nas je zazibala v neko domnevno pasivnost, čutimo se odgovorni zgolj zase, mogoče za najbližje, niti ne za državo, kaj šele za našo Evropo. To se bo moralo v miselnosti ljudi spremeniti, drugače Evropa enostavno ne more obstati.

Aleš Šteger
Brezmejno
"Med pripravo filma sem užival, ko sem med mejami prehajal brez potnega lista. To moramo dobiti nazaj," pravi Zach, a misli, da bo trajalo vsaj od 5 do 10 let. Aleš Šteger pove, da je film danes, z vnovičnim vznikanjem meja, znova dobil aktualnost, na katero avtorji filma ob prikazu romantične brezmejnosti niso računali. Foto: Promocijsko gradivo

Film nocoj začenja distribucijo po Sloveniji in zunaj naših meja.

V filmu gledalec spoznava ljudi, ki živijo ob slovenski meji z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo. Njihove osebne zgodbe so hkrati pričevanja o vplivu mej na življenje posameznika. Film, kot piše na spletni strani Kinodvora, odpira številna vprašanja: "Kako meje nastanejo in kako se spreminjajo? Ali lahko obstaja država brez meja? Lahko postavimo meje čustvom, mislim, odnosom, jezikom in idejam?"


Režiser in scenarist Zach je razkril, da je zamisel za nastanek filma povezana z njegovim odraščanjem ob avstrijsko-slovenski meji, v štajerskem Gradcu: "Želel sem narediti film o odpiranju meja v srednji Evropi, ki bi ga posnel Thomas Plenert, eden najboljših snemalcev pokrajin, in ki bi združil poetično vizijo Aleša Štegerja in moj pogled z obeh strani Štajerske, z obeh strani meje. Nastala je pesem za Evropo."

Na filmski trak ujeta poezija
Šteger je za film napisal lirična besedila o morju, gorah, rekah, gozdovih in nižinah. "Vse se spreminja, nič ne ostaja enako, niti meje, ki bežijo mimo kot peščene sipine, dokler nazadnje ne izginejo v nič," so povzeli v Kinodvoru.

Claus Löser je v kritiki za Berliner Zeitung zapisal: "Odprava, ki jo je izvrstno posnel Thomas Plenert, razkrije očarljive regije ter edinstvene in trmaste ljudi z živahnim odnosom do svojega okolja in zgodovine. A ta kolektivni portret nikoli ne zaide v olepševanje. Protislovja – tako iz preteklosti kot sedanjosti – ostajajo. Zachov film dokaže, da je v krizi vedno mogoče najti upanje."

Polona Fijavž s TV Slovenija pa meni, da gre za absolutno aktualen film, ki ga mora vsak videti, saj gledalcu pokaže, "kaj smo do včeraj še imeli, pa smo brez besed pustili, da nam vzamejo – ne da bi to hoteli."

O filmu iz prve roke lahko vse izveste nocoj
Po nocojšnji projekciji v Kinodvoru bo v Kavarni pogovor z režiserjem in scenaristom Zachom, Štegrom in producentko Jano Cisar.

"Alternativna distribucija": tudi v garažah in vinskih kleteh
Brezmejno je nastal v produkciji Jana Cisar Filmproduktion in v koprodukciji s Peter Pan Filmom. Producenti so želeli s filmom odpreti nove prostore in so zato zagnali projekt Kino brez meja. Tako bodo nocojšnji projekciji v Ljubljani vse do poletja sledile še projekcije v dvoranah art kinov na Ptuju, v Celju, Izoli in Novi Gorici.

Film si bo mogoče ogledati tudi na drugih lokacijah po Sloveniji - v vinskih kleteh, skednjih, garažah, sinagogi, kulturnih domovih in galerijskih prostorih ter na poletnih projekcijah po vaseh, ki v svoji neposredni bližini nimajo kina.

Film si bo mogoče ogledati tudi zunaj meja - v Potrni, Varaždinu, Zagrebu, Kumrovcu in Gradcu. V Trstu je bil film prikazan že januarja, v sklopu 28. tržaškega filmskega festivala.

Evropa nas je zazibala v neko domnevno pasivnost, čutimo se odgovorni zgolj zase, mogoče za najbližje, niti ne za državo, kaj šele za našo Evropo. To se bo moralo v miselnosti ljudi spremeniti, drugače Evropa enostavno ne more obstati.

Aleš Šteger