Za najboljši film na temo človekovih pravic jih bo tekmovalo pet.

Programski vodja Simon Popek je tudi za letošnjo izdajo izbral kakovostne filme, v programski knjižici pa napoveduje, da bo festival "poln hitrih, odločujočih, nujnih filmov, dokumentarcev, ki odštevajo čas in kričijo: Glejte, končno vam razkrivamo resnico!"

Najodmevejši film letošnje 17. izdaje bo najverjetneje letošnji dobitnik oskarja za najboljši dokumentarec - "politični triler" Citizenfour o nekdanjem sodelavcu Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwardu Snowdnu, ki si je za svoj medijski "kanal" izbral prav režiserko Lauro Poitras.

To je, kot pravi Popek, film o digitalni dobi. Iz analogne dobe pa je izbral sorodno tematiko, zajeto v filmu 1971, v katerem je Johanne Hamilton predstavila skupino aktivistov, ki je v 60. letih vdrla v lokalno izpostavo Zveznega preiskovalnega urada (FBI) v Filadelfiji in razkrila njegove protizakonite metode.

Tekmovale bodo koprodukcije Biti Iranec režiserja Mehrana Tamadona o vprašanju, ali lahko v sodobnem Iranu sobivajo skrajni islamisti in zagovorniki laične države, Srbski odvetnik Aleksandarja Nikolića o vnetem nasprotniku režima Slobodana Miloševića in poznejšem zagovorniku Radovana Karadžića - pravniku Marku Sladojeviću ter V suženjstvo zakleti Görana Olssona o tem, da kolonializma še ni konec in da Zahod že stoletja ropa afriško celino.

Za nagrado organizacije Amnesty International (AI) Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se bosta potegovala še nemški dokumentarec Brez uspavanke Helen Simon, po Popkovih besedah zastrašujoča zgodba treh žensk, ki so bile posiljene, in hrvaški dokumentarec Goli, v katerem je Tiha K. Gudac skozi osebno in družinsko izkušnjo predstavila posledice Titovega taborišča za politične zapornike na Golem otoku.

Od Argentine do Transilvanije
Festival bo odprla italijansko-slovensko-argentinska koprodukcija Ples z Marijo o danes 90-letni učiteljici plesa Marii Fux, ki jo je režiral slovenski zamejec Ivan Gergolet. Zadnji na sporedu pa bo madžarski Tok ljubezni režiserke Agnes Sos, idiličen portret majhne madžarsko govoreče skupnosti sredi romunske Transilvanije.

V sklopu aktualnih in družbenokritičnih filmov bodo poleg omenjenih filmov o nadziranju državljanov na sporedu še filmi o neskončnih železniških progah Kitajske, o boju matere proti "sladkorni mafiji" oziroma proizvajalcem hrane, ki s sladkorjem zastruplja svetovno prebivalstvo, in o tajnem agentu izraelske obveščevalne službe.

Retrospektiva političnega dokumentarca
V drugih sekcijah bodo med drugim še dokumentarci o t. i. svobodni šoli, o fenomenu "berlusconizma", o londonski Narodni galeriji ter o afriškem glasbeniku in aktivistu Feli Kutiju. Retrospektiva bo prikazala politične dokumentarce, ki so od 50. do 70. let nastali na Poljskem, v Veliki Britaniji, Franciji in Češkoslovaški.

Gostje festivala ne bodo le avtorji filmov: Popek je tokrat povabil tudi nekaj strokovnjakov za posamične tematike, ki jih filmi obravnavajo.