Če bi Daniel-Day Lewis dobil oskarja (in, roko na srce, vsaj nominacijo dobi vsakič, ko odpre usta), bi bil to njegov četrti kipec (dobil jih je že za Mojo levo nogo (1989), Tekla bo kri (2007) in Lincolna (2012)). Anderson, po drugi plati, še nikoli ni dobil oskarja, čeprav je bil v karieri že nekajkrat nominiran. Foto: EPA
Če bi Daniel-Day Lewis dobil oskarja (in, roko na srce, vsaj nominacijo dobi vsakič, ko odpre usta), bi bil to njegov četrti kipec (dobil jih je že za Mojo levo nogo (1989), Tekla bo kri (2007) in Lincolna (2012)). Anderson, po drugi plati, še nikoli ni dobil oskarja, čeprav je bil v karieri že nekajkrat nominiran. Foto: EPA

Verjeti moram v vrednost tega, kar počnem. Delo se lahko zdi ključnega pomena. Celo ne da se mu upreti. In če mi občinstvo verjame, bi mi moralo to zadostovati. Ampak v zadnjem času mi ni.

Phantom Thread
S 35-milijonskim proračunom bo Phantom Thread drugi najdražji film v karieri Paula Thomasa Andersona. Najvišji proračun, 37 milijonov dolarjev, je imela Magnolia (1999). Foto: IMDb

Daniel Day-Lewis je že pred pol leta dokončno potrdil, da se po filmu Phantom Thread, ki ga režira njegov stari prijatelj Paul Thomas Anderson, poslavlja od igralskega poklica. Marsikdo je njegovo napoved sprejel s krepko mero dvoma, češ da se je enkrat že poslovil in se nato vrnil v filmske vode. A nedavni igralčev intervju za revijo W daje slutiti, da je odločitev dokončna in zapečatena.

"Preden smo začeli snemati ta film, nisem vedel, da se bom poslovil od igranja," je povedal. "Vem pa, da sva se pred začetkom snemanja s Paulom ogromno smejala, potem pa je smeh usahnil; prevzelo naju je globoko občutje žalosti. Presenetilo naju je: nisva vedela, kaj sva rodila. S tem je bilo težko živeti. Še vedno je težko."

Daniel Day-Lewis je od nekdaj slovel po tem, da svoje vloge izbira skrajno selektivno in le redko stopi pred kamero. Nič manj ni znan po svojem metodološkem pristopu; v vsako vlogo se vrže s celim telesom in dušo. Tudi tokrat ni bilo nič drugače: za Fantomsko nit se je naučil šivati, proučeval je modne revije iz štiridesetih in petdesetih let ter se posvetoval z nekaterimi najuglednejšimi imeni v industriji. Šel je celo tako daleč, da je poustvaril obleko modne hiše Balenciaga. Kljub vsemu temu študiju pa si na velikem platnu sadov svojega dela ne bo ogledal.

"To, da nočem videti filma, je povezano z odločitvijo, da ne bom več delal kot igralec," ugotavlja Day-Lewis. "Ampak to ni razlog, da se je žalost naselila za stalno. To se je zgodilo že med pripovedovanjem zgodbe in v resnici ne vem, zakaj."

Zaveda se tudi, kako zelo "netipično" zanj je bilo, da je sploh podal izjavo za javnost o svoji upokojitvi. "Hotel sem potegniti črto. Nisem hotel, da bi me spet povleklo v nov projekt. Celo življenje že govoričim o tem, da bi moral prenehati igrati. Ne vem, zakaj je bilo tokrat drugače, ampak vzgib, naj preneham, se je ugnezdil v meni in se razrasel v manijo. Postal je nekaj, kar moram storiti."

"Bojim se uporabe zlizane besede 'umetnik', ampak nad menoj je visela umetniška odgovornost. Verjeti moram v vrednost tega, kar počnem. Delo se lahko zdi ključnega pomena. Celo ne da se mu upreti. In če mi občinstvo verjame, bi mi moralo to zadostovati. Ampak v zadnjem času mi ni."

V drami Fantomska nit Day-Lewis torej upodobi modnega oblikovalca Reynoldsa Woodcocka, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Londonu ustvarjal za petične stranke. Zaplete se v kompleksno razmerje s samosvojo žensko Almo (Vicky Krieps), ki je obenem tudi njegova ustvarjalna muza. Svetovna premiera je napovedana za 25. december.

Verjeti moram v vrednost tega, kar počnem. Delo se lahko zdi ključnega pomena. Celo ne da se mu upreti. In če mi občinstvo verjame, bi mi moralo to zadostovati. Ampak v zadnjem času mi ni.