Tim Roth se je po lanski ukinitvi serije Lie to Mie (Laži mi) hitro spet postavil na noge. Foto: EPA
Tim Roth se je po lanski ukinitvi serije Lie to Mie (Laži mi) hitro spet postavil na noge. Foto: EPA
Še ena zanimivost: Čisto mogoče je, da je Hunterjevo domovanje na Leicaster Squaru navdihnilo opis doma dr. Jekylla v romanu Dr. Jekyll in gospod Hyde Roberta Louisa Stevensona. Hunterjeva hiša je imela dva vhoda: skozi enega je prihajala in odhajala družina, drugi pa je vodil v njegov muzej in secirnico. V romanu glavni vhod v hišo uporablja dr. Jekyll, zadnjega pa Hyde. Foto: Wikipedia
David Cronenberg
Konec avgusta v naše kinematografe prihaja Cronenbergov novi film, Kozmopolis. Foto: EPA

Po poročanju filmskega portala Deadline je glavno vlogo v seriji Knifeman, pri kateri bo Cronenberg predvsem izvršni producent (režiral bo le pilotno epizodo) dobil nihče drug kot Britanec Tim Roth. Igral bo Johna Tattersalla, radikalnega kirurškega samouka iz 18. stoletja, ki ima rahlo vprašljiva moralna in etična merila: da bi se "dokopal do skrivnosti človeškega telesa", večinoma ne izbira sredstev. Pri projektu sodelujeta še scenarista Rolin Jones in Ron Fitzgerald, TV-mrežam pa bodo serijo ponudili šele kot zaključeno celoto.

Kdo je bil torej "mož z nožem"?
Morda malo manj znan podatek je, da bo Knifeman pravzaprav adaptacija knjige The Knife Man: Blood, Body Snatching, and the Birth of Modern Surgery Wendy Moore, biografije resničnega škotskega kirurga in preučevalca anatomije iz 18. stoletja, Johna Hunterja. Leta 1729 rojeni Hunter je svojo poklicno pot začel kot mizar, a je nato nekje na polovici stoletja v Londonu začel pri seciranju pomagati svojemu bratu Robertu, učitelju anatomije. Do danes so se ohranile (verjetno sicer neresnične) govorice, da sta bila vpletena v umore nosečih žensk, da bi se dokopala do trupel. Zagotovo pa vemo, da je Hunter prestal šolanje in postal zdravnik britanske vojske v Bretoniji in na Portugalskem. Po odhodu iz vojske je v sodelovanju z nekim zobarjem odprl zasebno prakso in izvedel nekaj relativno uspešnih transplantacij zobov.

Kirurg slavnih
Leta 1764 je odprl lastno šolo anatomije. "V času, ko so bile operacije še primitivne, izjemno boleče in pogosto smrtonosne, se je Hunter odmaknil od srednjeveških vraž ter na temelju znanosti starih Grkov pripomogel k revoluciji, ki je temeljila na znanstvenih metodah," v sinopsisu svoje knjige piše Moorova. "Z znanjem, ki si ga je pridobil z neštetimi seciranji človeških trupel, je pripomogel k izboljšavi zdravniške oskrbe za vse, od najrevnejših ljudi do najbolj znanih osebnosti svojega časa, vključno z mladim lordom Byronom." Med njegovimi pacienti so bili menda tudi Benjamin Franklin, Adam Smith in umetnik Thomas Gainsborough; Josephu Haydnu je sicer hotel odstraniti nosni polip, a je skladatelj njegovo ponudbo zavrnil.

Prva obdukcija žirafe
Hunter, ki je bil strasten prirodoslovec in "protodarwinist", je seciral tudi živali, ki jih je v Anglijo pripeljal kapitan Cook; najverjetneje je bil tako prvi znanstvenik, ki je zarezal v mrtvega kenguruja in žirafo. Na svojem posestvu, kjer je delal poskuse na živalskih truplih, je imel pravo menažerijo; obstajajo anekdote, da je vsa ta favna med seboj živela v taki slogi, da je bil Hunter celo navdih za slavni lik doktorja Doolittla.

Črni trg s trupli
Ima pa njegova zgodba tudi temno plat: "Čeprav je bil ugledna, spoštovana in ključna osebnost razsvetljenstva, je Hunterja njegova nenasitna žeja po znanju zapeljala v zlovešči svet kraje trupel," piše Moorova. "Za ukradena telesa je plačeval ogromne zneske, zalezoval zanimive primerke in celo uspel ukrasti truplo Charlesa Byrna, znanega kot 'irskega velikana'." (Byrnovo okostje je, skupaj še z nekaterimi drugimi anatomovimi trofejami, razstavljeno v londonskem Kraljevem kolegiju kirurgije.)

Včasih le brcnil v temo
Podobno kot številni njegovi zdravniški kolegi tistega časa je tudi Hunter redno izvajal poskuse na samem sebi. Leta 1767 si je tako po nesreči vbrizgal injekcijo gonoreje in sifilisa (mislil je, da si daje samo gonorejo). S svojo napačno ugotovitvijo, da gre pravzaprav samo za različici iste bolezni, je raziskavam na področju spolno prenosljivih bolezni sicer bolj škodil kot koristil (znanost ga je na laž postavila šele 50 let pozneje).