Black je zgodba o boju med konkurenčnima tolpama 1080 (poštna številka Molenbeeka) in Black Bronx iz četrti Matongé na drugem koncu Bruslja. Foto: IMDb
Black je zgodba o boju med konkurenčnima tolpama 1080 (poštna številka Molenbeeka) in Black Bronx iz četrti Matongé na drugem koncu Bruslja. Foto: IMDb
Made in France
Naključje je hotelo, da bi moral film Made in France, ki so ga oglaševali s to provokativno podobo, v francoske kinematografe priti konec lanskega novembra. To se na koncu seveda ni zgodilo. Foto: IMDb

Distributerji filma Black so za tiskovno agencijo Agence France-Presse potrdili, da ga umikajo iz francoskih kinematografov, ker ga toliko kinodvoran preprosto noče predvajati. (Film, ki bi moral na spored priti marca, bo namesto tega dostopen na spletu.) Dogajanje je namreč postavljeno v bruseljsko četrt Molenbeek; vsi jo poznamo zaradi terorističnih napadov v Parizu novembra lani, ki so terjali 130 človeških življenj.

To je v resnici že tretji film po tragediji, ki se dotika občutljivih tematik in je zaradi tega v francoskih kinih naletel na ovire. Pariško sodišče je sicer zavrnilo prepoved ogleda dokumentarca Salafistes mladoletnim; gre za kontroverzen portret afriškega radikalnega islamizma, doslej pa se ni še nikoli zgodilo, da bi bil dokumentarec deležen takih starostnih omejitev.

Blacks je moderna reinterpretacija večnega motiva Romea in Julije: popisuje prepovedano ljubezen med pripadnikoma vojskujočih se tolp. Ministrstvo za kulturo je ogled filma prepovedalo za mlajše od šestnajstih let, pred multipleksom v Bruslju, kjer so dramo predvajali, pa so protestniki novembra policijo obmetavali s kamenjem.

Film je bil v Belgiji zelo dobro gledan, čeprav ga nekateri kinematografi zaradi pravkar omenjenega nasilja niso hoteli predvajati - in kjub temu, da je obveljala prepoved ogleda mlajšim od šestnajstih letih. Nasprotniki tovrstne cenzure so opozarjali, da je omejitev absurdna, saj je večina junakov v filmu najstnikov.

Tragično neprimeren trenutek
Podobna usoda je doletela francoski film Made in France režiserja Nicolasa Boukhriefa: film bi moral v kinematografe priti 18. novembra lani, a je bila zgodba o muslimanskem novinarju, ki se infiltrira v pariško džihadžistično celico, takoj po napadih preveč občutljiva tema, da bi jo spustili v distribucijo.

Ko je film Salafistes prejšnji mesec v Franciji dobil cenzorsko oznako 18, se je v javnosti vnela burna debata o svobodi govora. Claude Lanzmann, avtor kultnega dokumantarca Šoa, je odločitev obsodil kot "sramotno cenzuro", dokumentarec Salafistes pa opisal kot "pravo mojstrovino, ki predstavi vsakdanjik pod šeriatskim pravom na način, kot ni uspelo še nobeni knjigi ali strokovnjaku za islam". Sodišče je v četrtek starostno omejitev za ogled filma spustilo na šestnajst let, kar je režiser François Margolin opisal kot "veliko zmago": "Očitajo nam, da smo apologeti terorizma, da igramo igro džihadistov. Sodnik se je strinjal z nami, da počnemo ravno nasprotno."