V blejskem Grand hotelu Toplice so predpremierno predvajali dokumentarec Hitlerjeva biblija, ki se plete okoli prave vohunske prigode Jožeta Jana – Iztoka. Ta je med drugo svetovno vojno na Bledu vodil samostojno obveščevalno mrežo in leta 1945 zaplembo nemškega verskega inštituta Ahnenerbe (dediščina), kjer je naletel na nenavadno najdbo.
Vendar najprej je treba čas zavrteti nekoliko naprej, v osemdeseta leta, ko je slovenski arheolog Andrej Gaspari vodil podvodne arheološke raziskave Blejskega jezera. Nadejal se je namreč najdbe Enigme, znamenitega nacističnega šifrirnega stroja, ki naj bi ga Nemci na begu pred zavezniki odvrgli prav v jezero. Vendar nekaj drugega je pritegnilo njegovo pozornost, prav omenjen Janov obveščevalski dnevnik. Ta naj bi imel stik z gospo Van Straaten, ki je delala za nemško filmsko podjetje UFA in v imenu tako imenovanih Levih sindikatov na obrobju Rajha iskala zvezo s Kominterno v Moskvi.
Janu je s pomočjo sodelavke Inge prinašala informacije o proizvodnji sintetičnega bencina v Frankfurtu na Odri in podatke o skrivni bazi na otoku Rugen, kjer naj bi Hitler med letoma 1942 in 1944 izvajal jedrske poizkuse. Jan je te informacije posredoval podpolkovniku Ribačenku z ruske misije, ki je takrat delovala na območju Jugoslavije, leta 1945 pa naj bi Sovjeti zasedli Rugen in tako dobili jedrsko tehnologijo.
Načrti o gradnji templja starogermanskega boga Votana
Za samo zgodovino Bleda je pomembno še drugo omenjeno Janovo delovanje, zaplemba inštituta Ahnennebe, ki naj bi ga v Bonačevi vili vodil Methes Ziegler, nekdanji protestantski duhovnik in tesni sodelavec Alfreda Rosenberga ter Martina Bormanna. Po odhodu nacistov so partizani odpeljali cel tovornjak starih knjig in listin, med vsem gradivom pa je posebej izstopala v zlato in usnje vezana knjiga. V tej, nekakšni Hitlerjevi bibliji, so bila opisana verska obredja, predvsem zanimiv pa je bil načrt za gradnjo Votanovega templja in mostu, ki naj bi ga Nemci zgradili na blejskem otoku.
Bled, idilično zatočišče nemških dopustnikov
To je bil čas, ko je Bled postal po krajši navzočnosti italijanskih enot "redišče" nemške okupacijske oblasti na Gorenjskem, kraj, ki je že v 19. stoletju privabljal številne turiste, pa je zaradi razmeroma ugodnih varnostnih okoliščin ves čas vojne ostal priljubljena destinacija nemških dopustnikov in družin z bombardiranih območij. V njem so se ustavili tudi številni nacistični funkcionarji.
Film scenarista in režiserja Mihe Čelarja, ki je pri snemanju sodeloval z Andrejem Gasparijem, je zastavljen kot nekakšna rekonstrukcija Janovega obveščevalnega dnevnika, obenem pa raziskovalno dokumentarna pripoved o iskanju izginule knjige. Film je nastal v produkciji Astral film in RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje