Vloga kinematografov pri filmski vzgoji se po besedah Petre Slatinšek iz Kinodvora kaže v ponudbi kakovostnih filmov, tako v programskem kot tehničnem smislu ter v ponudbi dodatnih dejavnosti in gradiv, ki pomagajo otrokom in mladim osmisliti videno. Vloga kinematografov pri izvajanju filmske vzgoje bo glavna tema mednarodnega strokovnega srečanja o filmski vzgoji, ki ga maja pripravlja Kinodvor. Foto: Kinodvor / Domen Pal
Vloga kinematografov pri filmski vzgoji se po besedah Petre Slatinšek iz Kinodvora kaže v ponudbi kakovostnih filmov, tako v programskem kot tehničnem smislu ter v ponudbi dodatnih dejavnosti in gradiv, ki pomagajo otrokom in mladim osmisliti videno. Vloga kinematografov pri izvajanju filmske vzgoje bo glavna tema mednarodnega strokovnega srečanja o filmski vzgoji, ki ga maja pripravlja Kinodvor. Foto: Kinodvor / Domen Pal
Pri izbirnem predmetu umetnosti bodo otroci v šoli skupaj z učitelji naredili krajši film, ki je lahko dokumentarec, igrani film ali spremljevalna videoprojekcija za neki dogodek. Foto: BoBo
Postavka za področje filmske vzgoje se je v zadnjih letih močno povišala. Foto: Kinodvor / Nada Žgank

Kot napoveduje Inge Breznik iz Zavoda RS za šolstvo, je učni načrt za neobvezni izbirni predmet umetnost, v sklopu katerega si bodo lahko otroci od 4. do 6. razreda osnovne šole izbrali tudi film, že pripravljen. Učni načrt je pripravila delovna skupina desetih ljudi z zavoda za šolstvo, Pedagoške fakultete v Mariboru in Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS.

Dokument, ki zajema vse od ciljev, vsebin, didaktičnih priporočil in standardov znanj, bo nekakšna biblija za učitelje, ki bodo ta predmet poučevali, je pojasnila Breznikova. Načrt mora pregledati še strokovni svet za splošno izobraževanje, ki deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Predmet, ki ga je strokovni svet potrdil decembra, bodo začeli izvajati naslednje šolsko leto.

Učni načrt upošteva zrelost otrok, ki v drugem obdobju osnovne šole potrebujejo izkušenjsko učenje. Za področje filma to pomeni, da bodo otroci v šoli skupaj z učitelji naredili krajši film, ki je lahko dokumentarec, igrani film ali spremljevalna videoprojekcija za neki dogodek. Predmet bodo poučevali učitelji, ki imajo afiniteto do umetnosti.

Ne bo pa samostojni predmet
Primož Plevnik z zavoda za šolstvo je opozoril, da je to le eden izmed več kot 100 izbirnih predmetov, ob čemer je film le eno izmed umetniških področij - poleg glasbe, gledališča, likovne ter literarne ustvarjalnosti, plesa in šolske produkcije. Ker pa do zdaj noben predmet ni zajemal filma, je to novost, se je strinjal.

Obisk kina kot šolska obveznost
Premajhne prisotnosti filmske vzgoje se zavedajo tudi na ministrstvu za kulturo, kjer so v Nacionalni program za kulturo 2014-2017 med cilji zapisali tudi, da naj se v okviru formalnega izobraževanja otrokom in mladim vsaj enkrat na leto zagotovi obisk programa filmske vzgoje v Art kino mreži ali Slovenski kinoteki.

Med ukrepi je med drugim predvidena ustanovitev medresorske strokovne skupine na Slovenskem filmskem centru (SFC), v kateri bodo predstavniki MIZŠ, ministrstva za kulturo, Zavoda za šolstvo RS, SFC, Art kino mreže in Slovenske kinoteke. Skupina bo imela nalogo, da pripravi strategijo razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje. Preučila bo kurikule na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ter predlagala umestitev filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalne kurikule. Ta skupina je po besedah Nataše Bucik z ministrstva za kulturo še v nastajanju.

Na ministrstvu za kulturo so januarja letos imenovali tudi nacionalni odbor za kulturno-umetnostno vzgojo, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstva za kulturo, MIZŠ ter zavoda za šolstvo. Osrednje naloge bodo zagotavljanje sistemskih podlag za načrtni razvoj kulturno-umetnostne vzgoje na nacionalni ravni, mreženje ter strokovno usposabljanje na tem področju.

Obenem je v javni razpravi predlog zakona o slovenskem avdiovizualnem centru, javni agenciji RS, ki prav tako posebno podporo namenja filmski vzgoji in izobraževanju.

Filmska vzgoja se razvija hitro
Za filmsko vzgojo je z zakonom zadolžen SFC, je povedala Jelka Stergel. Tako med drugim finančno podpira projekte filmske vzgoje. Postavka za to področje se je močno povišala v zadnjih letih. Med drugim se je 3. marca končal javni razpis za sofinanciranje kulturno-vzgojnih filmskih projektov za študijsko leto 2014/15. Za sofinanciranje kulturno-vzgojnih filmskih projektov je predvidenih 120.000 evrov.

Po besedah Stergelove s SFC-ja je področje filmske vzgoje dejavnost, ki se v Sloveniji najhitreje razvija. Na to kaže vrsta novih ponudnikov vzgojno-umetniških programov v sklopu Art kino mreže, pa tudi zanimanje festivalov za to področje. Obenem se za to področje zanima čedalje več mladih ustvarjalcev, ki v tej panogi vidijo poklicno priložnost. V zadnjem obdobju smo v Sloveniji precej dejavni na področju animiranega filma, s katerim je začela Animateka, je še pojasnila Stergelova.

Film kot povod za razmislek o družbi
Kot primer dobre prakse na področju filmske vzgoje velja omeniti Kinodvor. Kot je dejala vodja programa za otroke in mlade v Kinodvoru Petra Slatinšek, poslanstvo filmske vzgoje vidi predvsem v vzgajanju kritičnega pogleda, pismenosti in v spodbujanju ustvarjalnosti. "Kot vsaka umetnost tudi film odpira raznolike družbene teme, o katerih razmišljamo in se do njih opredeljujemo, kar je mladim še posebej blizu, zato se filmska vzgoja neizogibno dotika širših družbenih vprašanj, etike, odgovornosti," je menila.