Cunami v Indijskem morju, ki je leta 2004 opustošil okoliško obalo, je v novi Godzilli pomemben motiv. Foto:
Cunami v Indijskem morju, ki je leta 2004 opustošil okoliško obalo, je v novi Godzilli pomemben motiv. Foto:

Vsaka dobra znanstvena fantastika je pač analogija za kaj drugega.

Režiser Gareth Edwards
Filmska Godzilla je po prvih poročilih vsaj tako prepričljiva, kot so bili kajdžuji v Ognjenem obroču.

V skoraj triminutnem napovedniku lahko vidimo sled uničenja, ki jo med pohodom na New York za seboj pušča antologijski kuščar; med drugim bomo videli par razpolovljenih nebotičnikov; (spet) bomo priča tudi uničenju Kipa svobode, ki je očitno prva tarča vsake katastrofe, ki v filmih doleti Ameriko.

V novem napovedniku je tudi malo bolj prisoten Joe Brody (Bryan Cranston), edini strokovnjak, ki skuša prepričati kolege, da nenadne tektonske spremembe niso kaka nenavadna oblika naravne katastrofe. Igralska zasedba Godzille je sicer uglednejša, kot bi pričakovali od "popkorn" filma: v njem nastopijo Aaron Taylor-Johnson, Juliette Binoche, Elizabeth Olsen, Ken Watanabe in Sally Hawkins, režiral pa ga je Gareth Edwards.

Bryan Cranston in Juliet Binoche igrata poročen par svetovalcev v japonski jedrski elektrarni, ki jo začenjajo tresti elektromagnetni pulzi globoko izpod zemljine skorje.

Godzillo, ki v filmu meri dobrih sto metrov, so za film ustvarili animatorji novozelandskega studia za digitalno animacijo Weta; čim bolj so ga poskušali približati osnovni ideji pošasti iz petdesetih, ko jo je še igral človek v gumijasti obleki. Po poročilih približno 200 novinarjev, ki so prve odlomke filma na posebni novinarski projekciji že lahko videli, je pošast vsaj toliko dodelana, kot so bile tiste v Warnerjevi lanski poletni uspešnici, Ognjeni obroč.

Film ne bo parodija
"Prvi film o Godzilli je bil čisto resna interpretacija žanra filmov o pošastih, tega smo se hoteli držati tudi tokrat," svoj pristop razlaga Gareth Edwars, za katerega je to pravzaprav šele drugi - in prvi visokoproračunski - film. "Izvirnik je bil zelo očitna metafora za Hirošimo in Nagasaki; vsaka dobra znanstvena fantastika je pač analogija za kaj drugega. Čeprav se nam ne bo nikoli treba spopasti z ogromno pošastjo, pa imamo cunamije, tornade in jedrske nesreče."

Sally Hawkins je za Digital Spy o snemanju filma povedala, da je bilo "noro": "Z njim sicer nisem veliko igrala, precej velik in luskast ter strašljiv je. Mislim, da sem enkrat na celotnem platnu videla njegovo oko. Po navadi snemam majhne britanske filme, zato se je bilo fantastično za nekaj mesecev preseliti v Godzillino deželo."

Vsaka dobra znanstvena fantastika je pač analogija za kaj drugega.

Režiser Gareth Edwards