Če si 500 milijonov dolarjev vredna korporacija, kakršna je Google, nekdo s predvajanjem filmskih vsebin gotovo služi, opozarja Weinstein - le da to niso njihovi avtorji. Foto: EPA
Če si 500 milijonov dolarjev vredna korporacija, kakršna je Google, nekdo s predvajanjem filmskih vsebin gotovo služi, opozarja Weinstein - le da to niso njihovi avtorji. Foto: EPA

To je tako, kot da bi človek stopil v trgovino in razglasil: 'Vzel bom te tri srajce, ker verjamem v brezplačne srajce.' Ideja je nesmiselna.

Harvey Weinstein
Youtube
Pa filmska industrija za svoje hiranje res lahko preprosto prevali krivdo na YouTube in podobne spletne strani? Foto: Reuters

"Vse skupaj je popolnoma nesmiselno," je Weinstein komentiral med svojim obiskom londonskega filmskega festivala, in koncept primerjal s tem, da bi si človek lahko "v trgovini z oblačili postregel z brezplačnimi srajcami", Google in Apple pa obtožil, da pobirata denar, ki pripada igralcem in drugim filmskim delavcem. Strani, namenjenje deljenju videovsebin, kakršna je YouTube, pa po njegovem mnenju tako ali tako delajo "ogromno škodo" filmski industriji. Moti ga seveda predvsem to, da nihče od v sindikate povezanih filmskih delavcev pa do producentov nima nobenega dobička od tega, da se njihove vsebine predvaja prek spleta, medtem ko bi po "televizijskem modelu" dobili delček zaslužka vsakič, ko bi katera televizija predvajala njihove izdelke.

Hvala strogega Sarkozyjevega zakona
Ima pa zato Weinstein na zalogi pohvalne besede za Francijo, ki je sprejela, po njegovem mnenju "najstrožji zakon proti piratstvu na svetu". Francozi namreč od leta 2009 dalje upoštevajo zakon "dveh opozoril", po katerem lahko najvztrajnejšim kršilcem prepovedo uporabo spleta. Takšna zakonodaja ljudi odvrača od "kraje" vsebin, je prepričan Weinstein, in je že obrodila sadove v obliki "robustne" domače filmske industrije (lani so posneli okrog 260 filmov, našla pa so se tudi sredstva za financiranje "tveganih" projektov, kakršen je bil pozneje z oskarjem ovenčani Umetnik). "Če internetno podjetje krade vsebine, ga ukinejo. In naj vam povem, da do zdaj francoske podružnice Googla, Appla in Yahooja niso propadle."

Večje ni nujno boljše
Soustanovitelj studia Miramax in z oskarjem nagrajeni producent grožnjo inovativni filmski proizvodnji vidi tudi v združevanju medijskih podjetij; edina posledica po njegovem mnenju je, da vsi le še "igrajo na varne karte". "Orjaški koncerni filme delajo zato, da bi z njimi služili. Seveda tudi mi hočemo ustvarjati dobiček, a bi obenem radi počeli kaj inovativnega, kar bo vredno našega časa in truda."

Druga plat medalje: Če se lahko prodajajo knjige ...
Weinsteinove opazke seveda v industriji niso ostale neopažene; britanska organizacija Open Rights Group, ki se zavzema za pravice uporabnikov v digitalnem svetu, opozarja, da je filmska industrija v veliki meri sama kriva za vso izgubo prihodka, ki jo trpi v spopadu s pirati. "Industrija svojih vsebin ni naredila dovolj lahko dostopnih za dovolj nizke cene, da bi se na trg preselile zakonite storitve. Sami so ustvarili pogoje za vsesplošno kratenje avtorskih pravic, ki smo mu priča, in sami imajo moč, da to spremenijo. Videli smo že več primerov na avtorskih pravicah slonečih trgovin, ki na spletu cvetijo - na primer knjige," je predstavnik organizacije povedal za BBC.

To je tako, kot da bi človek stopil v trgovino in razglasil: 'Vzel bom te tri srajce, ker verjamem v brezplačne srajce.' Ideja je nesmiselna.

Harvey Weinstein