Najprej se je ukvarjal z grafiko, nato pa odkril Roberta Crumpa, čigar dela, predvsem avtobiografska, so ga opogumila. Med tednom je v šoli iz dolgčasa začel risati stripe o tem, kako preživlja konce tedna. Prvič je poskusil ujeti gibanje, ko mu je stric podaril kamero Super 8mm. "Naredil sem krajšo animacijo za odrasle po stripu z naslovom Johan v iskanju svojega obraza. Kar divja stvar. Film je vključeval politike iz tistega obdobja ter papeža Janeza

Pavla II., ki ga zadovoljujejo prostitutke. Ta film sem ves ponosen poslal Albrechtu Adetu na akademijo v Stuttgartu. Všeč mu je bil in bil sem sprejet na šolanje," svoje začetke opisuje Hykade.

Na akademiji je tako konec 80. let prvič prišel v stik z neodvisno animacijo. Ker je veliko tovrstne produkcije nastajalo v Londonu, se je tudi sam odpravil tja in kot animator sodeloval z drugimi ustvarjalci ter se od njih učil. "Po eni strani je bilo delati z njimi krasno, po drugi pa sem doživel streznitev, saj sem vselej mislil, da se pri njih cedita med in mleko, toda številni so zelo težko živeli. Dojel sem - bolj ko si talentiran, bolj si brezposeln. Ti animatorji so bili primorani najti pot, da so lahko živeli in ustvarjali po svojih pravilih."

Nikoli enaki projekti
V animaciji je začel s hiperrealizmom, a ko je odkril, da za to potrebuješ celo vojsko sodelavcev, se je usmeril v abstrakcijo. V tem slogu se je našel, pravi. Iz abstrakcije se lahko konec koncev poda v katero koli smer, odvisno od zgodbe risbe oblikuje z različno mero natančnosti ali barvitosti. Z vsakim novim projektom si skuša zamisliti nekaj popolnoma drugačnega, o čemer pričajo tudi njegova vodila pri delu: "Prvič - ne želiš si, da bi te tvoje delo dolgočasilo, drugič - ne želiš dolgočasiti občinstva in tretjič - ne želiš si biti popredalčkan."

Kot pravi, v vsakem animiranem filmu išče individualni izraz, hkrati pa pričakuje, da je v delu skrito globlje sporočilo, nekaj nevidnega, ki ga bo kot gledalca pritegnilo. Komunikacija z gledalcem je pomembna, in to se izvrši skozi zgodbo ter skozi čistost izraza.

Učenje filmskega ustvarjanja je prepoznavanje pravih vprašanj
Hykade je ustvaril vrsto oglasov, televizijskih projektov, videev in neodvisnih animiranih filmov, večinoma za odrasle. Njegova serija animiranih filmov za otroke Tom & the Slice of Bread with Strawberry Jam & Honey (2001–2012) je bila prikazana na londonskem festivalu animiranega filma. Trikrat je osvojil nagrado za najboljši nemški kratki film, njegovemu delu pa so se z retrospektivami poklonili na festivalih po vsem svetu. Animacijo tudi poučuje na več ustanovah in svojo vlogo učenja razume kot zastavljanje pravih vprašanj, ki bi študente spodbudilo, da se tudi sami naučijo zastaviti prava vprašanja v procesu ustvarjanja filma. "Film je dinamičen medij, v katerem ustvarjalec določa časovno linijo. Dolžina filma, kdaj nastopi kakšna scena, kako narediti film zanimiv za občinstvo ... O tem je treba razmisliti," pravi.