Louis Zamperini je bil seznanjen s projektom in naklonjen izbiri Angeline Jolie kot režiserke - premiere filma o sebi pa ni nikoli dočakal. Foto: EPA
Louis Zamperini je bil seznanjen s projektom in naklonjen izbiri Angeline Jolie kot režiserke - premiere filma o sebi pa ni nikoli dočakal. Foto: EPA
Film so sprva napovedovali kot močnega kandidata za oskarje, a prve ocene kritikov so bolj mlačne, češ da gre za precej konvencionalen pristop k sicer zelo zanimivi zgodbi. Foto: Cineplexx
Mucuhiro Vatanabe (v filmu ga igra Takamasa Išihara) je bil na seznamu 40 najbolj iskanih japonskih zločincev Douglasa MacArthurja.
Angelina Jolie s svojima protagonistoma na londonski premieri filma. Foto: Reuters

Biografski film Neuklonljiv, ki na redne sporede ameriških kinematografov prihaja za božič, k nam pa 8. januarja, je ekranizacija knjige, ki jo je o življenju olimpijskega atleta Louisa Zamperinija leta 2010 napisala Laura Hillenbrand; Zamperini je sicer umrl julija letos. Nekatere Japonce pri knjigi s podnaslovom A World War II Story of Survival, Resilience and Redemption (Zgodba o preživetju, vzdržljivosti in odrešitvi v drugi svetovni vojni) moti predvsem prikaz izkušenj, ki naj bi jih Zamperini prestal v rokah japonskih paznikov v koncentracijskem taborišču.

Louis Zamperini je bil atlet, ki je leta 1936 kot tekač tekmoval celo na olimpijskih igrah v Berlinu. Po izbruhu druge svetovne vojne je vstopil v vojsko in se pridružil ameriškim letalcem. Potem ko so sovražniki sestrelili njihovo letalo Green Hornet, je v nesreči nekje pri Havajih maja 1943 umrlo osem od enajstih članov posadke. Preživela sta le Zamperini in pilot letala, Russell Phillips, ki sta nekako prebila 47 dni na odprtem morju, dokler ju ni "rešila" in na krov potegnila japonska vojaška ladja.

Na kopnem so ju nemudoma zaprli v taborišče, kjer je bil Zamperini izločen na še bolj neusmiljeno obravnavo od sojetnikov; na piko ga je namreč vzel Mucuhiro Vatanabe, ki so mu dali jetniki ime Ptič. Vatanabe je svojega jetnika tako enkrat na primer prisilil, da je 37 minut nad glavo držal težek hlod lesa, preden ga je boksnil v trebuh.

Nekatere Japonce še posebej motijo odlomki v knjigi, v katerih je opisano, da so vojne ujetnike pazniki "pretepali, zažigali, zabadali, streljali, obglavljali, ubijali z medicinskimi poskusi ali pa jih jedli v okviru kanibalističnih ritualov".

"Nekredibilen in nemoralen"
"Gre za čiste fabrikacije
," je za The Telegraph na to temo komentiral Hiromiči Moteki, drugi mož na čelu nacionalistične organizacije Društvo za širjenje zgodovinskih dejstev. "Če se stvari, o katerih je govoril, ne da preveriti, potem lahko vsak začne širiti take trditve," je njegova logika. "Film je popolnoma nekredibilen in nemoralen."

Razburili so se tudi številni komentatorji na družbenih omrežjih, ki so Angelino Jolie obtožili "rasne diskriminacije" in blatenja Japonske, nekateri pa pozivajo celo k protestom pred kinematografi, ki bodo film predvajali, in se zavzemajo za prepoved vstopa na Japonsko za Joliejevo. Na spletni strani Change.org je peticija, naj se ustavi distribucija filma, češ da "nasprotuje dejstvom", dobila že več kot osem tisoč podpisov.

Tudi kanibalizem je dobro dokumentiran
Seveda obstaja tudi drugačno stališče: aktivisti, ki se zavzemajo za soočenje Japonske z lastno imperialistično preteklostjo, so zgroženi, češ da "take izjave zanikanje zgodovine dvignejo na čisto novo raven". "Nekaj je, da se pod vprašaj postavljajo spomini nepismenih žensk, ki so jih silili v spolno suženjstvo japonskim vojakom," je za omenjeni časopis komentirala Mindy Kotler, direktorica ameriške neprofitne organizacije Asia Policy Point. "Nekaj drugega je, da se dvomi o spominu belega olimpijskega športnika, ki je bil učenec (pridigarja, op. n.) Billyja Grahama. Sicer pa obstaja veliko dokumentacije o mučenju, ki so ga izvajali nad vojnimi ujetniki. Obstajajo priče in forenzični dokazi, da so bili tako jetniki kot sovojaki žrtve kanibalizma."

"Ker so se povojna sojenja in Mednarodno vojaško sodišče v Tokiu osredotočali predvsem na grozote, storjene vojnim ujetnikom, je diskreditiranje pričanj vojnih ujetnikov velik korak v smeri diskreditiranja povojnih sojenj. In to je tukaj tudi končni cilj. To ni nekaj, kar bo ameriška vlada lahko kar spregledala."