Kot scenograf je Niko Matul oblikoval prostore, v katerih se je odvrtel velik del slovenske filmske zgodovine. Vse od konca 40. let, ko se je začel ukvarjati s filmsko scenografijo, je bil strastno zavezan filmu. Odlikovali so ga ustvarjalnost, strokovnost, natančnost, zanesljivost, vsestranskost in stroga delovna etika. Sam si je postavljal najvišja merila, njegovi sodelavci so se lahko povsem zanesli na to, da bo Matul poskrbel za vse vidike oblikovanja filmskega prostora, je o "portretirancu" v razstavnem katalogu zapisala kustosinja razstave Metka Dariš.

Matul je sodeloval z režiserji, kot so Matjaž Klopčič, Boštjan Hladnik, France Štiglic, Jože Gale, František Čap in Vojko Duletič. Samostojno ali v sodelovanju je ustvaril scenografsko zasnovo za 31 slovenskih celovečernih filmov, za 12 kratkih ter za 28 televizijskih filmov, dram, serij in drugih televizijskih oddaj. Bil je scenograf in sodelavec pri 22 koprodukcijskih in tujih celovečernih filmih, posnetih v tedanji Jugoslaviji in tujini.

Rekordnih sedem zlatih aren
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi kar sedem zlatih aren na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju, kar je največ, kar jih je kadar koli prejel kakšen scenograf na območju nekdanje Jugoslavije.

Slovenske klasike v Kinoteki
K projektu predstavitve Matulovega dela je pristopila tudi Slovenska kinoteka, kjer že od sobote poteka retrospektiva filmov, v katerih je sodeloval kot scenograf. Do 24. junija bodo odvrteli filme Praznovanje pomladi, Sreča na vrvici, Tri četrtine sonca, Akcija, Veselica in Ples v dežju.

Razstavo v Jakopičevi galeriji bo spremljal bogat program z delavnicami za otroke, vodstvi po razstavi v družbi Matulovih sodobnikov, pogovornim večerom o njegovem življenju in delu ter okroglo mizo o poklicu filmskega scenografa.