Zmotno bi bilo sklepati, da so se na filmskih projektorjih severnokorejskega diktatorja vrteli samo izdelki, denimo, "pravovernih" sovjetskih klasikov - menda je bil nor na kar koli, v čemer sta nastopila njegova najljubša igralca, Elizabeth Taylor in Sean Connery. Kim se je ponašal z zbirko, ki je štela od 15 do 30 tisoč videokaset in DVD-jev - in med njimi naj bi bila tako celotna filmografija Taylorjeve kot tudi vsi filmi o Jamesu Bondu. Med svoje najljubše filme je prišteval še klasike Petek, 13., Rambo, Godzilla, hongkonške akcijske filme in vesterne.

In ker vemo, da Kim ni bil človek, ki bi mu manjkalo talentov, se njegova ljubezen do filmov ni ustavila pri njihovem občudovanju. Svoje teorije o sedmi umetnosti je podal v več delih, na primer knjigi O filmski umetnosti (1973), ki jo je napisal v času, ko je bil minister za kulturo, in eseju O filmu in režiji (1987). Njegovi avtoritarni dikciji je treba priznati nekakšen dar za socialistične krilatice: "Film ima pomembno vlogo pri splošnem razvoju umetnosti in literature; kot tak je močno ideološko orožje v rokah revolucije."

Severnokorejski film, občudovan po vsem svetu?
Neprecenljive napotke je imel tudi za vse nadobudne mlade režiserje: "Pri filmski režiji je ključno dobro sodelovati z umetniki, tehniko in osebjem, ki je neposredno vpleteno v filmski proces." Zelo jasno mnenje je imel tudi o severnokorejski produkciji: "Naš umetniški film je na svetovni ravni povzročil še nikoli prej videno senzacijo." Resnica je seveda malce drugačna. Svet o severnokorejskem filmu ve bore malo: uradni podatki, da v deželi na leto posnamejo od 60 do 80 filmov, so grobo pretirane.

Vsestransko nadarjeni Kim sicer ni režiral nobenega filma, je pa v dogajanje posegel malo drugače: leta 1978 (še pred prihodom na oblast) je izdal ukaz, da se v Hongkongu (menda zelo "filmsko", s kloroformom) ugrabi južnokorejskega režiserja Šin Sang Oka in njegovo nekdanjo ženo, igralko Čoe Eun Hi, in se ju privede predenj. Ujetnika sta skušala pobegniti, a sta se po štirih letih za zapahi (Šin je preživel na dieti riža, soli in trave) uklonila, se znova poročila in za Kima posnela vrsto filmov, vključno s kultno predelavo Godzille, naslovljeno Pulgasari.
Film o lutki iz riža, ki ob stiku s krvjo zraste v Godzilli podobno pošast, ki žre železo (najprej sicer kmetom pomaga odstraniti despota, a kmalu se ljudje znajdejo pod še težjim jarmom nenasitljive lakote pošasti), naj bi bil alegorija za razmahnjeni kapitalizem in moč kolektivizma (tega ponazarjajo kmetje). Mimogrede, Pulgasari, eden izmed redkih severnokorejskih filmov, ki jih je mogoče videti zunaj meja domovine, je tudi prvi film iz te dežele, v katerem smo priča poljubu.

Šin in Čoejeva sta se na prostost prebila leta 1986, med obiskom Dunaja, kamor sta šla uredit distribucijske pravice za enega izmed filmov. "Poslušal me je, ker sem bil iz Južne Koreje," je Šin leta 2003 povedal v intervjuju za The Guardian. V Severni Koreji je bil, potem ko je bil po štirih letih za zapahi nenadoma izpuščen, menda v hišnem priporu, a je obenem dobival čedno plačo in imel vedno dostop do ljubljenega vodje. "Čeprav sem bil kritičen do nekaterih stvari, je od mene pričakoval, da bom iskren. Kdo drug bi bil za iste besede ubit." Šin je leta 2006 umrl, njegova zdaj 85-letna žena pa se je po 81 posnetih filmih leta 1985 upokojila.

Severno Korejo so blatile celo njegove nadvse ljubljene bondiade
Kim pa kljub svoji ljubezni do zahodnjaške kapitalistične produkcije ni bil tako prizanesljiv, ko je šlo za filme, ki so Severno Korejo prikazovali kot kaj manj kot raj na zemlji. Za "žalitev korejskega naroda" je imel, denimo, bondiado Die Another Day (2002), v kateri Bonda mučijo severnokorejski vojaki.
Kakopak mu ni bila nič bolj všeč animirana parodija Team America: World Police (2004), v kateri sta ga Trey Parker in Matt Stone prikazala kot marioneto, ki teroriste zalaga z orožjem za množično uničevanje, na koncu pa se spremeni v ščurka. Filma ni nikoli javno komentiral, je pa skušal s posredovanjem korejskega veleposlaništva v Pragi doseči, da bi ga na Češkem prepovedali. Neuspešno.