V skoraj prazni sobi muzeja v vitrini na podstavku počiva 12-karatni diamant. Obiskovalci, ki stojijo pred njo, si morajo nadeti čelado za virtualno resničnost, ki jim pomaga vstopiti v povečano različico tega istega diamanta, za hip lahko stojijo v njegovem sijajnem, tihem jedru. Priča so razstavi Melancholia: The Diamond.

Ko se srečata najstarejši material in najnovejša tehnologija
Projekt sta omogočila Von Trierjeva dolgoletna producentka Marianne Slot in ruski poslovnež Leonid Ogarjev, ki je diamant plačal. (Noče sicer razkriti, koliko je zanj odštel.) Ogarjev pravi, da razstava združuje "najstarejši material na Zemlji in popolnoma novo tehnologijo, virtualno resničnost, ki je še tako mlada, da niti ne vemo, kako jo bodo uporabljali jutri".

Muzej na svoji spletni strani ali za novinarje ne razkriva nobenih fotografij diamanta, češ da bi Von Trier rad, da "ljudje sami pridejo in doživijo izkušnjo iz prve roke". V telefonskem intervjuju za The New York Times je pojasnil samo, da so v diamant vrezane inicialke LvT in da zanj metaforično predstavlja film Melanholija iz leta 2011.

Melanholija je alegorična pripoved o mladi ženski, ki ji hromeča depresija sabotira poročni dan. To je obenem tudi zadnji dan Zemlje, ki ji vsak hip grozi trčenje s planetom Melanholija. Režiser sam sicer ni hotel pojasniti, kako diamant povzema bistvo filma: "Hotel sem ujeti razpoloženje."

V diamante bi rad "predelal" vseh svojih 13 filmih in jih na priložnostnih inštalacijah razstavil po svetu. V Antwerpnu začenja, ker je mesto že stoletja meka proizvodnje in trgovine z diamanti.

Lars von Trier ‒ igralec
Sicer pa je Von Trier v zadnjem času dejaven na več področjih. V filmu danskega kolega Askeja Banga bo odigral stransko vlogo, obenem pa se je zavezal tudi k pomoči pri finančni konstrukciji projekta. Film Welcome To The Moon naj bi začeli snemati marca, sredstva pa zbirajo z množičnim financiranjem na Kickstarterju.

Sorodna novica Liffe: Hiša, ki jo je zgradil Jack

Danski režiser in scenarist von Trier s svojimi filmi že od "Evropske trilogije" naprej navdušuje in šokira, neredko pa tudi provocira. Med njegovimi najbolj znanimi filmskimi stvaritvami so Evropa, Lom valov, Idioti, Plesalka v temi, Dogville in Nimfomanka. Velja za enega najvplivnejših živečih filmskih režiserjev na svetu.

Leta 1995 je s Thomasom Vinterbergom spisal manifest za razvoj filmskega gibanja Dogma 95. Z njim sta pozivala k vrnitvi k nedolžnosti filmskega ustvarjanja. Med drugim je promoviral snemanje "iz roke" ter prepoved časovnih in geografskih odtujitev. Po principu dogme je sicer von Trier posnel le film Idioti (1998).