Festival zaokrožata premieri dveh slovenskih filmov. Foto: Željko Stevanič
Festival zaokrožata premieri dveh slovenskih filmov. Foto: Željko Stevanič
Nora ljubezen
Gledalci bodo dobitnika zlatega koluta izbrali med filmi, uvrščenimi v Obzorja. Foto: Cankarjev dom
Manderlay je v igri tudi za evropske filmske nagrade. Foto: Cankarjev dom
Liffe pestri ljubljansko filmsko ponudbo šestnajstič.
Štirinajst dni filmskih bombončkov. Foto: Liffe
V portugalskem filmu Alice oče išče svojo hčerko. Bo našel tudi naklonjenost gledalcev? Foto: Cankarjev dom

V 16. različici poteka pod naslovom Življenje vedno najde pot, na njem pa bodo v 12 kategorijah predvajali 109 filmov. Šest so jih podpisali slovenski režiserji, prav njihovi izdelki pa bodo tudi zaokrožili festival, ki bo potekal od 10. do 24. 11. V Cankarjevem domu so po Cvitkovičevem zadnjem izdelku predvajali tudi film Na domačem vrtu, ki ga je v živo spremljala skupina The Madley's, z dogodkom pa so zaznamovali 100-letnico slovenskega filma. Festival se bo sklenil z domačim filmom Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča.

Osvežiti ponudbo slovenskih kinematografov
Osnovno vodilo festivala, ki bo potekal v Cankarjevem domu, kinih Vič, Komuna in Kindovor, je ponuditi vpogled v najbolj zanimiv in kakovosten del svetovne produkcije, ki sicer le redko najde pot na redni program kinematografov. Podelili bodo štiri nagrade. Te so vodomec po izbiri mednarodne žirije, zlati kolut za ljubljenca občinstva, fipresci po izboru mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev ter prvič nagrado Amnesty Internationala za najboljši film na temo človekovih pravic.

Dodatna atrakcija gosti
iz filmskega sveta
Program Liffa, ki ga je lani obiskalo več kot 50.000 obiskovalcev, ki so prvič presegli to magično mejo, bodo dopolnjevali tudi gosti, ki so jih organizatorji festivala s programsko direktorico Jelko Strgel na čelu našli med režiserji, scenaristi, igralci in producenti filmov, ki se bodo odvrteli v Ljubljani. Med drugim je svoj obisk potrdil tudi portugalski režiser Manoel De Oliveira. Ob tem bo med festivalom v Cankarjevem domu na ogled tudi razstava o nastajanju filma Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena Med kamero in zakulisjem, 18. 11. pa bo potekal seminar o prednostih in pasteh dela z lahko videokamero, ki ga bo vodil Carl Schönfeld.

Dober nos oblikovalcev programa
Med številnimi filmi se nekateri težko znajdejo, "varna" izbira pa se letos zdi deset filmov, ki so v različnih kategorijah nominirani za evropske filmske nagrade. Med njimi izstopa film Skrito (Caché), ki ga je Evropska filmska akademija nominirala za sedem nagrad. Med nominiranci za nagrade, ki jih bodo podelili 3. decembra v Berlinu, pa so še Ne pridi mi trkat, Otrok, Zadnji dnevi Sophie Scholl, Smrt gospoda Lazarescuja, Ritem, ko je zastalo moje srce, Deveti dan, Manderlay, Štiri in Alice.

Občinstvo bo presojalo Obzorja
Ali se bodo občinstvo in žirije strinjali z izborom Evropske filmske akademije, bo jasno ob koncu festivala. Vsi filmi pa se ne potegujejo za nagrade. Občinstvo bo tako lahko izbiralo med filmi, uvrščenimi v sekcijo Obzorja. Film, ki bo prejel najvišjo povprečno oceno občinstva, bo prejel zlati kolut, komisiji pa bo predsedovala Cate Shortland, ki je lani prejela vodomca za film Popolni preobrat. Med filmi, ki sodijo v Obzorja, so med drugim Ritem, ko je zastalo moje srce, Slikati ali se ljubiti, Tapas, Nora ljubezen, Zveza kebab in Kitajec.

Nagrada najbolj perspektivnim
Žirija, ki jo bodo sestavljali direktorica mednarodnega filmskega festivala Festroia Fernanda Silva, igralec Slavko Štimac in režiser Metod Pevec, bo 5.000 evrov namenila filmu, ki jih bo najbolj prepričal v sekciji Perspektive. Med drugim bodo izbirali med filmi Mali Jeruzalem, Pasje sanje, Velika ekstaza Roberta Charmichaela, Veter zemlje, Pogled z Eifflovega stolpa in Maser.

Opomogel si je tudi jug
Mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, ki na večjih filmskih festivalih izbere najboljši film, pa bo presojala filme v sekciji Jug jugovzhodno in med njimi izbrala svojega najljubšega. V to sekcijo so sicer uvrščeni filmi balkanskih držav, za katero Jelka Stergel meni, da si je opomogla po tranziciji in se spet postavila na noge.

Pomembna tema so tudi
človekove pravice
Allan Berg Nielsen, neodvisni pisatelj, predavatelj in svetovalec za celovečerne dokumentarce, Hans van Gerven, urednik, poročevalec in režiser ter režiserka, scenaristka in predsednica Društva filmskih ustvarjalcev Slovenije Maja Weiss pa bodo nagrado Amnesty Internationala podelili najboljšemu filmu na temo človekovih pravic, in sicer neodvisno od tega, v kateri sekciji bodo predvajani.

Manj predpremier kot prejšnja leta
Poleg omenjenih so filmi razdeljeni še na sekcije Predpremiere, V imenu očeta, Naši, Velike zgodbe malih ljudi, Proti vetru, Ekstravaganca, Dokumentarni, Kratki in Posvečeno. Slednja letos prinaša dela Wima Wendersa in Marca Rothemunda. V primerjavi s prejšnjimi leti si je v "stalnih" kategorijah še posebej opomogla sekcija Obzorja, manj pa je filmov, uvrščenih v Predpremiere, saj so organizatorji menili, da je pomembneje predvajati več filmov, ki sicer ne bodo nikoli prišli na velika platna slovenskih kinematografov.