"Očitno je ples moja večna skušnjava. Težko zdržim brez plesnega prizora v filmu in tokrat se zgodba kar temeljito zavrti v ritmu tanga," o svojem novem televizijskem filmu, ki nastaja v produkciji Igranega programa TV Slovenija in produkcijske skupine Vrtigo/Emotionflim, povedal njegov režiser in scenarist Metod Pevec. "Še vedno pa Vaje v objemu niso plesni film, so samo vaje. Slej ko prej gre v filmu spet za odnose."

Po drugi strani pa je ravno odnos med plesalcema temeljna filozofija tanga, ugotavlja Pevec. "Včasih se sprašujem, zakaj se Slovenci večinoma raje rokujemo kot objemamo. Zakaj se za razliko od številnih narodov bojimo ali sramujemo vsakdanjega objema. Objem je lahko zelo preprost pozdrav s celim bitjem, mi pa dosti raje ponudimo hladno roko. Ena najbolj elementarnih definicij tanga je 'hoja v objemu'. V objemu, ki je zelo neposreden in zgovoren pogovor dveh teles, sem videl zametek zelo slovenske zgodbe."

Ples, ki zmeša ljubezenske kompase
In ta slovenska zgodba gre nekako takole: Tjaša (Jana Zupančič) in Lena (Pia Zemljič) svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Leon (Primož Pirnat) in Uroš (Uroš Fürst ) se kot "tipična" moška sprva spodobno upirata, potem godrnjaje pristaneta - zgolj z razlogom, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj.

Tango namreč odnose v obeh ustaljenih, na videz trdnih zvezah močno premeša. Že v prvih urah se tečajniki soočijo z latinsko kulturo dotikanja pa tudi s tangovsko prakso pogoste menjave plesnih partnerjev. Izkaže se, da se vsi štirje "zgolj telesno" bolje ujamejo prav v nasprotnih kombinacijah, kot živijo. To presenetljivo ujemanje v preprostem dotiku in plesni spontanosti je uvod v prve ljubosumnosti. Moška se začneta plesu posvečati bolj zavzeto, kot je bilo pričakovati. Ženski se trudita ugajati bolj, kot bi bilo dovolj zgolj za njuna partnerja. Vsi štirje se začnejo nevarno zanimati drug za drugega. Če sta se oba para na začetku ujemala v skladnosti in številnih skupnih stvareh, se zdaj začneta zanimati za privlačne različnosti, ki jih slutita v osebah iz drugega para.

Težava je le v tem, da ne vedo natačno, ali vznemirjenje prihaja iz "zgolj telesnosti" tanga ali za tem tiči resnični, osebni oziroma človeški interes, ki je v očitnem navzkrižju z njihovo vezanostjo. V to negotovost pade odločitev, da bodo skupaj silvestrovali. Noč je vznemirljiva, jutro pa, kot se to rado zgodi, prinese streznitev.

Argentinski jezik strasti
Argentinski tango je morda edini ples, ki tematizira strast in celo poželenje: dovoljuje čutno druženje teles, hkrati pa zapoveduje distanco in poveličuje umetnost zadrževanja. V Vajah v objemu je erotizem tanga samo čutni sprožilec, ki v odnosih dveh parov naredi precejšnjo zmedo. Meja med čutnim in čustvenim postane nenadoma zelo izmuzljiva ali celo spolzka.

Vaje v objemu nastajajo pod producentsko taktirko Danijela Hočevarja, za scenografijo skrbi Dušan Milavec, za kostumografijo Katja Hrobat, direktor fotografije je Axel Schneppat, oblikovalka maske Gabrijela Fleischman, za zvok pa skrbijo Julij Zornik, Robert Sršen in Gašper Loborec.