Lumparije, ki jih počne, so smešne, po drugi strani pa ima Nikec o sebi zelo visoko mnenje in kakšne neumnosti pove tako skrajno resno, da se smejemo njemu, pravi Aleš Berger. Foto:
Lumparije, ki jih počne, so smešne, po drugi strani pa ima Nikec o sebi zelo visoko mnenje in kakšne neumnosti pove tako skrajno resno, da se smejemo njemu, pravi Aleš Berger. Foto:
Kot je dejal Berger, v Sloveniji do zdaj ni bilo opaziti pretiranega vala priljubljenosti Nikčevih dogodivščin, a so knjige vseeno pogosto izposojene v knjižnicah, sorazmerno dobra je tudi njihova prodaja. Marsikateri slovenski učenec se s francoščino spoznava prav prek zgodb o Nikcu.
Pisatelj in urednik Rene Goscinny se je rodil leta 1926 v Parizu. Risati je začel že zelo zgodaj. Od nekdaj so ga navdihovale ilustrirane zgodbe. Goscinny je najbolj znan po stripu o Asterixu, ki ga je ustvaril skupaj z ilustratorjem Albertom Uderzo. Umrl je zaradi srčnega zastoja leta 1977 med rutinskim pregledom srca, star le 51 let. Na fotografiji Uderzo in Anne Goscinny, avtorjeva hčerka, na razstavi o Asterixu v Nemčiji lansko leto. Foto: EPA

Film je posnet po knjižni uspešnici, nizu zgodb o Nikcu, katerih avtorja sta Rene Goscinny in ilustrator Jean-Jacques Sempe. Dogajanje v zgodbah je postavljeno v nostalgična 50. leta prejšnjega stoletja in prikazuje Nikčeve dogodivščine, ki razveseljujejo otroke in odrasle povsod po svetu.
Egocentričen in naiven otroški pogled
Za popularnost zgodb in filmov sta predvsem zaslužna prav Nikec in edinstven Goscinnyjev slog. Pisatelj je pripovedovanje zgodbe oziroma opisovanje svojega življenja prepustil osrednjemu junaku – Nikcu, ki je z bralci delil vse od svojih šolskih do počitniških dogodivščin. Njegov svet spoznamo skozi otroško egocentričen in naiven pogled na svet, a ves čas z veliko humorja. Knjiga tudi odrasle bralce spominja na njihovo otroštvo, čas, ko smo svobodni, da naredimo kar koli, in pogumni, da si zamislimo kar koli, so zapisali pri The Guardianu.
"Lumparije, ki jih počne, so smešne, po drugi strani pa ima Nikec o sebi zelo visoko mnenje in kakšne neumnosti pove tako skrajno resno, da se smejemo njemu," je poudaril prevajalec njegovih zgodb v slovenščino Aleš Berger. "Nikec je važič, ki je primerno nabrit," je dodal.
Ilustracije so neločljivi del Nikčeve priljubljenosti
Razlog, da so Nikčeve prigode tako dobro sprejete pri otrocih po vsem svetu, je najverjetneje tudi zaradi ilustracij Jean-Jacquesa Sempeja. "Brez ilustracij bi tem zgodbicam veliko manjkalo, so sestavni in neločljiv del zgodb o Nikcu," je prepričan Berger.
Ilustracije Nikca in njegovih prijateljev se pojavljajo v vseh knjigah in jih prikazujejo v različnih situacijah, včasih z zgolj majhno sličico ali pa z risbo čez dve strani.
Od družinskih skrbi do počitniških avantur
Leta 2011 si je bilo v Kinodvoru mogoče ogledati njegovo prvo filmsko upodobitev Mali Nikec (Le petit Nicolas), v katerem je njegovo življenje zamajala možnost, da bo dobil bratca. Na to misel ga je napeljal mimobežen pogovor med staršema, ideja pa mu ni niti najmanj všeč.
V novem filmu Nikec na počitnicah (Les vacances du petit Nicolas) se Nikec po koncu šolskega leta, ko nastopijo počitnice, s starši in babico odpravi na morje, kjer na plaži spozna nove prijatelje. Eden ni na počitnicah, saj tam živi, drugi ima rad vse, celo ribe, tretji ne govori istega jezika, ker je Anglež, četrti pa se ves čas cmeri. In tu je še nekdo, ki hoče imeti vedno prav, kar je za vse zelo naporno. Nikec spozna tudi Izabelo, ki ga ves čas gleda z velikimi očmi. Prepričan je, da jo želijo starši na silo poročiti. Začnejo se vrstiti prepiri in vse mogoče neumnosti.