Številni pa slave odpor in pogumne žrtve okupatorskega režima, je o slovenskih celovečercih, ki so nastali na podlagi zgodb druge svetovne vojne, povedal vodja Slovenskega filmskega arhiva (SFA) Alojz Teršan. Dvomesečno retrospektivo je odprl ključni film Matjaža Klopčiča Sedmina, ki jo je režiser posnel po istoimenskem romanu Bena Zupančiča. Sledila je projekcija filma Kavarna Astoria, v kateri je Jože Pogačnik sledil usodi kavarniške družine v prelomnih časih pred drugo svetovno vojno in po njej.

Slovenski vojni filmi niso veliki spektakli, ki so jih o različnih nemških ofenzivah slikali filmi v drugih delih tedanje Jugoslavije, pojasnjuje Teršan. Močna nota v njih je težka nujnost odločitve v prelomnih dogodkih, nenavadno veliko je tudi zgodb odraščanja med vojno. Filmi, ki so nastali v osemdesetih letih, pa so poskušali osvetliti spravo obeh vpletenih slovenskih vojaško-političnih sil, leve in desne, pa tudi odnosa z nekdanjimi vojaki zasedbene vojske.
Odstiranje zamolčanih tem in sledenje usodam posameznikov
Če so predvsem vojni in prvi povojni dokumentarni filmi, ki prikazujejo tako domobranske kot pozneje partizanske manifestacije, izrazito neposredni in propagandno naravnani, nastaja v zadnjih desetletjih nov val dokumentarnih filmov, ki se ukvarjajo z usodami posameznikov med vojno. Odpirajo vprašanja ukradenih otrok žrtev obeh strani, pa tudi in predvsem dolgo zamolčano temo, povojne zunajsodne poboje premaganih in ujetih vojakov ter tudi civilistov.
Retrospektiva bo med drugim prinesla filme Balada o trobenti in oblaku in Dolina miru Franceta Štiglica, Trenutki odločitve Františka Čapa, Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića, Otroci s Petrička Mirana Zupaniča, Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci Maje Weiss ter Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica Karpa Godine.