Gilbert Taylor, rojen leta 1914 v Bushey Heathu v Hertfordshiru, se je s filmskim svetom prvič srečal leta 1929 kot asistent snemalca v londonskem studiu Gainsborough. Režiserjeva desna roka je bil tudi pri filmih The Omen Richarda Donnerja, Ice Cold in Alex, A Hard Day's Night Beatlesov in Hitchcockove Blaznosti. Njegova filmska pot se je križala tudi z Romanom Polanskim pri filmih, kot sta Repulsion iz 1965 in Cul-de-Sac (1966), za katera je bil dve leti zapored nominiran za bafto. Polanski se mu je zdel tako zanimiv, se spominja Taylorjeva žena Dee, da je raje zavrnil snemanje Jamesa Bonda, kot da bi zamudil priložnost. "Postali smo zelo tesni prijatelji in ostali to vse do danes," še pravi vdova.
Lepi spomini na osvetljevanje Adamsove scenografije
Tudi posebni učinki klasike The Dam Busters iz leta 1955 niso nastali brez Taylorjeve prisotnosti, njegovo oko za sliko je bilo nepogrešljivo pri znanstveno-fantastični uspešnici Flash Gordon leta 1980. Kljub zajetnemu opusu in sodelovanju s številnimi priznanimi režiserji bo najverjetneje za marsikoga ostal najbolj poznan po svojem delu z Georgeem Lucasom in njegovim potovanjem v galaksijo daleč, daleč stran. Vendar je imel Taylor lepše spomine na čarobno snemanje slavne sobe Kena Adamsa za Kubrickov satirični pogled na hladno vojno v Dr. Strangelove.

Med drugo svetovno vojno je Taylor več let preživel s Kraljevim vojnim letalstvom in snemal posledice nočnih bombnih napadov na nemška mesta.
Bil je ustanovni član Britanskega društva filmske fotografije, ki mu je leta 2001 podelilo nagrado za življenjsko delo. "Ni bilo stvari, ki je ne bi znal," je o "čudovitem, prijaznem in zabavnem" možu dejala žena, s katero sta se spoznala na snemanju filma The Punch and Judy Man leta 1963.