Prva filmska ekipa, v kateri je bil France Štiglic še pomočnik režiserja, je posnela 400 metrov filmskega traku. S posnetki niso bili zadovoljni, zato so ekipo pomladili in vodstvo zaupali tedaj 27-letnemu Štiglicu. Mlada ekipa se je dela lotila smelo, predano in z veliko improvizacije. 14. septembra 1948 so posneli vse prizore, se lotili montaže in že novembra istega leta film premierno pokazali v Ljubljani.

Gledalci so bili navdušeni, ploskali so že po prvih slovenskih filmskih besedah "Stane, glej jo našo grapo! Baška grapa!" in potem spet in spet. Film je v naslednjih letih potoval po vsej Sloveniji in si do danes nabral vsaj pol milijona gledalcev. Mlajše generacije ga ne poznajo, zato je dobrodošlo, da ga na program uvrsti javna televizija. Sporočilo filma, da smo si Slovenci tudi v težkih trenutkih znali izboriti svobodo in pravico do svoje zemlje, domovine, jezika in kulture, je še vedno (ali spet) aktualno.

Po spominski poti nastajanja filma
Film Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerec in pomeni začetek slovenske profesionalne kinematografije, zato mu je Društvo slovenskih filmskih delavcev leta 1975 na Grahovem ob Bači postavilo spomenik. V Baški grapi je duh filma močno prisoten tudi med vaščani: starejši Grahovci in Koričani se časa snemanjajo spominjajo kot izredno pomembnega obdobja, vse generacije vaščanov pa so na film navezane in ponosne, da je bil posnet prav v njihovih krajih. Lani je bila odprta Tematska pot Na svoji zemlji, ki ohranja spomin na snemanje, usmerja pogled na filmske lokacije, mlade pa nagovarja z Orličevo zgodbo, otroškim pogledom na filmsko pripoved.

Praznik slovenskega filma
Ob 65-letnici filma Na svoji zmelji v Baški grapi v soboto, 5. oktobra, pripravljajo Praznik slovenskega filma, poklon ustvarjalcem filma. Pogovor z legendarnimi Štefko Drolc, Aleksandrom Valičem, Ivanom Marinčkom in Ivom Belcem ter z ekipo novejšega filma Srečen za umret bo razkril, zakaj Štiglic v svojih člankih in razmišljanjih povojni čas pogosto imenuje zlata doba slovenskega filma in če morda zdaj kljub krizi (ali pa prav zaradi nje) ne prihajamo vsaj v srebrno dobo. Film Na svoji zemlji se konča z osvoboditvijo Trsta, letos pa bodo za spremembo prišli Tržačani na obisk v Baško grapo: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je ustanovil lani umrli Oskar Kjuder, partizan s harmoniko iz filma Na svoji zemlji.