Eno izmed najbolj žgočih vprašanj ljubiteljev videoiger je očitno končno dobilo odgovor. Foto: Reuters
Eno izmed najbolj žgočih vprašanj ljubiteljev videoiger je očitno končno dobilo odgovor. Foto: Reuters
Na Twitterju je dogajanje eksplodiralo pod oznako #diggingET. Foto: Reuters
Igralec je upravljal E. T.-ja (če ga na sliki spoznate), ki mora najprej najti tri, na različnih koncih raztresene dele "medplanetnega" telefona, poklicati domov in se nato v omejenem času prebiti do "pristajališča" vesoljske ladje. Za energijo je bilo spotoma treba pobirati bombone Reese's Pieces.
Leta 1983 so Atarijevi predstavniki lokalnim prebivalcem zatrdili, da zakopavajo za 14 tovornjakov pokvarjenih ali reklamiranih izdelkov, predvsem konzol. Foto: Reuters

Navdušenci nad računalniškimi igrami so že dalj časa predvidevali, da je na tisoče, če ne kar milijone odvečnih iger, ki so jih proizvedli pri Atariju, končalo na odpadu v Alamogordu v zvezni državi Nova Mehika. Kdo je igre odvrgel, zakaj je to storil in koliko izvodov je bilo zakopanih, so se zdela dovolj zanimiva vprašanja, da je Microsoftov studio Xbox Entertainment Studios sponzoriral "arheološko" raziskavo in njeno dokumentiranje za film.

Po približno treh urah kopanja so pod plastmi nesnage naleteli na prvi kup iger, so sporočili iz Microsofta in tako utišali dvome, da iger morda sploh ni tam. Za zdaj sicer še niso podali natančnega števila najdenih kosov.

Igra se je že ob svojem nastanku izkazala za čisto oblikovalsko in marketinško brco v temo: nedodelana je bila predvsem zato, ker so jo hoteli izdati čim hitreje po uspehu Spielbergove uspešnice E. T. vesoljček (1982); projekta so se lotili julija 1982, za božič je bila igra že na policah trgovin. Njen avtor Howard Warsaw (Spielberg je prosil prav zanj) je moral vse skupaj, z grafično podobo vred, sestaviti v pičlih petih tednih. (Praviloma je ta postopek na začetku osemdesetih trajal kakega pol leta.) A razočaranje je bilo tako veliko, da naj bi prav ta igra nosila levji delež krivde za skorajšnji kolaps takrat še novorojene industrije računalniških iger.

Skrivna nočna zakopavanja
S tovarniškega traku je prišlo kar pet milijonov izvodov igre E. T., in večina se je nato valjala po Atarijevem skladišču. New York Times je že takrat pisal, da je podjetje igre zakopalo v Novi Mehiki, in to na skrivaj, menda celo sredi noči. Neki navdušenec nad igrami je pozneje izvohal natančno lokacijo kopanja in razširil vest o njej.

Območje izkopavanj tik ob glavni ulici Alamogorda meri približno petdeset krat petdeset metrov. "Veliko ljudi se je o tem spraševalo. Govorice krožijo že trideset let, zato so hoteli odgovore," komentira Zak Penn, režiser nastajajočega dokumentarca. Uganka je v določenih krogih dosegla skoraj mitske razsežnosti; gre predvsem za ljubitelje t. i. "archeogaminga", torej discipline, ki, kot pove že ime, združuje prvine arheologije in raziskovanja računalniških iger. Nekateri špekulirajo, da so na smetišču mogoče tudi drugi Atarijevi izdelki, morda celo prototip za nikoli izdano napravico Mindlink.

S preprodajo ne bo nihče obogatel
Igra je ob izidu - torej leta 1982 - stala okrog trideset dolarjev, še danes pa ne velja za pretirano dragocenost. Na eBayu jo lahko kupite že za manj kot pet dolarjev. "Ne vem, koliko bi ljudje plačali za polomljeno igro E. T., ampak gre za košček zgodovine, kar pomeni, da ima čisto drugačne vrste vrednost," trdi Penn.