Klasike, predvajane s 35-milimetrskega filmskega traku, lahko v Preboldu decembra ujamete brezplačno. Foto: Slovenska kinoteka
Klasike, predvajane s 35-milimetrskega filmskega traku, lahko v Preboldu decembra ujamete brezplačno. Foto: Slovenska kinoteka

Projekt Kino (o)živi se v nedeljo, 7. decembra, začenja s projekcijo Hitchcockove klasike Dvoriščno okno (Rear Window) iz leta 1954. Že od 16.00 naprej si bo na ta "dan odprtih vrat" mogoče ogledati tudi razstavo filmskih plakatov iz 50. in 60. let, pa tudi projekcijsko kabino in stara projektorja iz leta 1957.

Kino (o)živi je skupen podvig Občine Prebold, Slovenske kinoteke in Kulturno-umetniškega društva Svoboda Prebold. Niso si zadali le naloge popestriti decembrsko kulturno dogajanje, pač pa bi radi naredili prvi korak k ponovnemu delovanju kina v Preboldu in obenem zbrali kar največ informacij, zgodbe in drugega arhivskega materiala o zgodovini kina v kraju.

Vsako decembrsko nedeljo si boste tako lahko v dvorani Prebold brezplačno ogledali različne filme svetovne in slovenske produkcije. Filmski program pa bodo občasno spremljali tudi pogovori s posamezniki, ki so bili v preteklosti dejavno vključeni v delovanje kina. 14. 12. sledi slovenski film Minuta za umor, 21. 12. klasika vesterna Dober, grd, hudoben in 28. 12. hongkonška romantična drama Wonga Kar Waija, Chungking expres.

Film iz "analognih" časov
V zadnjih letih se je v svetu uveljavil trend digitalizacije in tudi v Sloveniji je velika večina kinematografov že digitaliziranih. Na decembrskih projekcijah boste imeli priložnost doživeti predvajanje filmov na 35-milimetrskem traku, so sporočili iz Kinoteke – kinoizkušnja, ki se ji v rednih kinematografih iztekajo zadnje ure.

Preden kino utone v pozabo ...
Čeprav ima kino dolgo zgodovino v Preboldu - prvi projektor za neme filme so imeli že leta 1930 -, temu delu lokalne kulturne dediščine grozi, da se bo popolnoma izgubila. O zgodovini kina namreč ni veliko znanega, dosti materiala pa je bilo s časom tudi izgubljenega. S pomočjo krajanov in drugih partnerjev (Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold, OŠ Prebold, Zgodovinski arhiv Celje) želijo v sklopu projekta zato tudi zbrati informacije, pričevanja, zgodbe in drug arhivski material, ki govori o zgodovini kina v Preboldu.