Danski režiser je še novembra v intervjuju za danski časopis Politiken razkril, da je sicer trezen in čist, da pa se udeležuje srečanj anonimnih alkoholikov. Ob tem je povedal, da je včasih potreboval "steklenico vodke na dan", da je lahko vstopil v "paralelni svet", ki se mu je zdel obvezen predpogoj za umetniško ustvarjanje. Praktično vse svoje filme je napisal pod vplivom alkohola ali substanc, je priznal.

Manj kot pol leta pozneje ga v Köbenhavnu obišče Guardianova novinarka in ga povpraša, kako so se obnesla srečanja anonimnih alkoholikov. "Pol leta sem vsak dan hodil na sestanke skupine AA. Drug drugega smo podpirali, da smo ostali trezni. Ti ljudje na neki način postanejo tvoja družina. Vso svojo energijo sem porabil, da sem se streznil - zdaj sem spet začel malo piti, da lahko delam. Ko snemaš film, je to težko delo in po navadi piješ več."

S pijačo presega tesnobo ne razume ravno kot čudežno zdravilo, ki bi mu odprlo "ustvarjalno čakro". "Jemal sem druga mamila, ki so mi precej pomagala - tak je bil moj način dela. Pijača je bolj zato, da presežeš tesnobo."

Tesnoba ga spremlja že od mladih let, se spominja von Trier. "Če si umetnik in obenem še pijan (smeh), si občutljivejši. Imam svojo teorijo: znanost trdi, da gre 80 odstotkov naše mentalne energije za to, da otopimo čute. Zato imamo določene filtre, da zablokirajo nekoristne informacije. Ampak če si občutljiv, so ti filtri malce načeti. To sem vsaj opazil pri AA. Iz občutljivosti se rodi tesnoba. Čeprav se na terapiji že vse življenje ukvarjam s tesnobo, se jo včasih da obvladati, včasih pa ne."

Viharen odnos z Björk
V obdobjih, kadar ne snema, si pomaga z meditacijo in s soočanjem z lastnimi občutki, v obdobjih intenzivnega dela pa je seveda drugače. "Na koncu piješ samo zato, da se lahko zjutraj privlečeš na snemanje. Spomnim se, kako smo snemali neki film z Björk (Plesalko v temi, op. n.) in da sem ves čas jokal - na neki način sem se skoraj vdal. Tak napor je bil, ona pa je bila nora in je ves čas skušala pobegniti. In potem sem jo moral iskati in jo prepričevati, naj pride nazaj. Bila pa je ena najboljših igralk, s katerimi sem kdaj delal. Ko se je obneslo, sva imela intenzivno navezo, ko se ni, sva se samo prepirala. Trapasto je bilo."

Sicer pa režiser za uravnavanje svojega psihičnega stanja jemlje tudi precejšnje količine zdravil na recept. "Trenutno sem v redu," je še povedal za The Guardian. "Včasih mi psihiater pravi, da jemljem preveč stvari, da mentalno nisem v optimalnem stanju."