Potem ko zaradi pokvarjenega stikala Tarek dobi 48-uren odlog prostovoljne smrti, se med njim in mlado Izraelko splete tesna vez; Tarek je tako prisiljen na novo razmisliti o vrednosti svojega življenja. Foto:
Potem ko zaradi pokvarjenega stikala Tarek dobi 48-uren odlog prostovoljne smrti, se med njim in mlado Izraelko splete tesna vez; Tarek je tako prisiljen na novo razmisliti o vrednosti svojega življenja. Foto:
Bo nova simpatija fanta odvrnila od njegovega smrtonosnega načrta?

Izraelska drama Za mojega očeta v enem koncu tedna v Tel Avivu tesno preplete usodi zaljubljencev, ki se vsak v svojem okolju počutita še bolj tuje kot ob trčenju s kulturo drugega. Vojno-ljubezenska drama režiserja Drora Zahavija, ki je leta 2008 zmagala tako na festivalu v Moskvi kot v Sofiji, je tokratni film tedna na TV Slovenija, na prvem programu nacionalke si ga lahko ogledate danes ob 20.00.

Zahavi je s tem, da je samomorilskemu napadalcu v svojem filmu nadel ime - Tareka igra Šredi Džabarin - in zgodbo, skušal Izraelcem pokazati kompleksne motive, ki se skrivajo za bombnimi napadi, ki tolikokrat pretresajo Izrael. Tarek je namreč prepričan, da lahko le s samomorilskim napadom opere čast svojega očeta, ki je osumljen vohunske dejavnosti. Na natrpano tržnico v Tel Avivu se, ovešen z razstrelivom, sicer uspe pretihotapiti, a kaj, ko na kraju samem odpove stikalo, ki bi moralo sprožiti smrtonosno eksplozijo. Mladenič se po pomoč zateče k nič hudega slutečemu izraelskemu električarju Katzu (Šlomo Wishinski) in se spotoma - medtem ko po naključju prepreči samomor Katzeve žene - spoprijatelji še s sedemnajstletnico (Hili Jalon), ki živi v soseščini.

Tarekovi novi prijatelji, ki očitno prezrejo sumljivo napihnjenost pod njegovim plaščem in paranojo pred policijskimi avtomobili, ga ščitijo pred zvedavimi uradniki - medtem pa njegovi pajdaši na Zahodnem bregu čakajo s prstom na sprožilcu ...

Po resničnih zgodbah ...
Zgodbo o Palestincu, ki ga k skrajnemu dejanju ne napelje sovraštvo do Judov ali Izraela, ampak ljubezen do očeta, je nastala na podlagi pripovedovanj izraelskih tajnih agentov, navdihnila pa jo je vrsta ponesrečenih bombnih napadov, za katere storilci niso imeli ideoloških, ampak osebne razloge.

Januarja na malih zaslonih
Z dramo, ki jo je The Huffington post opisal kot "skoraj popoln film", The Independent pa kot "enega najbolj drznih in nenavadnih celovečercev v zadnjem času", se tako začenja januarska serija filmskih poslastic. Prihodnji teden lahko v istem terminu ujamete angleški film Browningov prevod (The Browning Version, 1994), 18. januarja nemško parodijo o Hitlerju Moj firer (2007), 25. januarja pa irski film Once (2006).