Znamenita zgodba o zapeljivi ciganki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti, ki odpira vprašanja o ljubezni kot hipni strasti, ter o ljubosumju in maščevanju, ki neizogibno vodita v smrt in propad. Bizet je ustvaril polnokrvno dramo s tragičnim razpletom, značaje pa prežel s španskimi ritmi in cigansko melodiko, ki izrisuje okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Znamenita zgodba o zapeljivi ciganki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti, ki odpira vprašanja o ljubezni kot hipni strasti, ter o ljubosumju in maščevanju, ki neizogibno vodita v smrt in propad. Bizet je ustvaril polnokrvno dramo s tragičnim razpletom, značaje pa prežel s španskimi ritmi in cigansko melodiko, ki izrisuje okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Georges Bizet velja za mojstra francoske opere v drugi polovici 19. stoletja. Opero Carmen je zložil med letoma 1873 in 1874. Libreto sta ob skladateljevem sodelovanju po literarni predlogi Prosperja Mériméeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana/Darja Štravs Tisu

Svojo žensko perspektivo na opero Georgesa Bizeta je udejanjila v trojni vlogi, kot režiserka, scenografka in kostumografka, ter v sodelovanju s šefom dirigentom ljubljanske Opere Jaroslavom Kyzlinkom, ki glasbeno vodi uprizoritev.
Simbioza med vizualni in glasbeno podobo
Ob povabilu SNG-ja Opera in baleta Ljubljana, s katerim sodeluje prvič, je bila sprva skeptična, saj se je spraševala, kaj lahko stori s tako pogosto uprizarjanim delom. Ko se je prepustila glasbi, jo je opera navdušila. Pri svoji postavitvi je izhajala tako iz glasbe kot iz knjižne predloge Prosperja Merimeeja, pa tudi iz grške tragedije, barv, pomena smrti ter antropološke študije Yarona Matresa I Met Lucky People, posvečene romski kulturi. Vse našteto je skušala združiti v inscenacijo, ki jo dojema kot simbiozo med vizualno podobo in glasbo.
Howardova ima kot scenografka za seboj več kot 250 postavitev po vsem svetu, kot režiserka pa se v glasbenem gledališču specializira od leta 2010. Kot je povedal umetniški vodja opernega programa Rocc, je opero z železnega repertoarja zaznamovala v klasični postavitvi s svojim likovnim in gledališkim rokopisom.
Notranji dualizem svobodne ženske vse od Medeje dalje
Glavno junakinjo, ki je po njenem mnenju ženska svobodnega duha, ki si jo lasti moški in se zaveda svoje usode - smrti, je želela prikazati kot sleherno žensko, ki je pogosto v konfliktu sama s seboj, ko gre za združevanje oziroma ločevanje med zasebnim in javnim življenjem.
"Vsi smo na dveh bregovih, če ne celo na štirih," je dejala Howardova, ki je prepričana, da se ta notranji dualizem v umetnosti kaže že vse od antične Grčije dalje z Medejo in pozneje z Elektro Richarda Straussa.
Carmen, ki je bila krstno uprizorjena leta 1875 v Parizu, bo v Ljubljani na ogled v različici z govorjenimi dialogi, zaradi česar so se po besedah dirigenta Kyzlinka poglobili v dramaturgijo opere, dialoge nekoliko skrajšali in vnesli nekaj melodramskih pasažev, ki za klasične postavitve niso običajne. Koreografinja je bila Berta Vallribera, po Roccovih besedah ena največjih strokovnjakinj za španske plese.
Štiridejanka bo uprizorjena v francoskem jeziku s slovenskimi nadnapisi. Na premieri 19. marca bo naslovno vlogo pela solistka ansambla Elena Dobravec, Don Jose bo Branko Robinšak, Escamillo pa Jože Vidic. V drugi zasedbi, ki bo nastopila 20. marca, je vlogo Carmen prevzela gostujoča mezzosopranistka iz Splita Irena Parlov, Don Jose bo Aljaž Farasin, Escamillo pa Marko Kobal. Drugi dirigent je Marko Hribernik.