Razstavo, ki jo je slovenski arhiv uresničil s pomočjo srbskega arhiva, so pripravili Jelica Reljić, Gregor Jenuš in Franc Križnar. Popoldanskemu odprtju bo danes zvečer v Viteški dvorani Križank sledil koncert Komornega glasbenega društva iz Novega Sada, ki bo nastopilo s pretežno srbskim repertoarjem, ki v Sloveniji skoraj ni poznan. Nanj so uvrstili arije in ansamble iz njegove glasbe za dramsko gledališče in prvo srbsko opereto Vračara. Zazvenela bo tudi nekdanja slovenska narodna himna Naprej zastava slave.

Torkov simpozij prinaša prispevek osmih razpravljavcev, ki bodo osvetlili Jenkovo življenje in delo v času takratne avstro-ogrske monarhije, njegovo delovanje v Srbiji ter njegovo gledališko in zborovsko glasbo.
Utemeljitelj srbskega narodnostnega izraza v glasbi
Davorin Jenko je v Srbiji preživel večji del življenja, najprej v Pančevu, kjer je bil pevski učitelj in pevovodja, nato v Beogradu, kjer je vodil tamkajšnje pevsko društvo in bil pozneje kapelnik v Narodnem gledališču. Ves ta čas je tudi komponiral - za zbore, samospeve, glasbo za dramsko gledališče. Bil je "Slovenec in Srb, Slovan v eni in isti osebi", je zapisal muzikolog Dragotin Cvetko.
Srbski enciklopedisti ga poleg Kornelije Stankovića in Stevana Stojanovića Mokranjca štejejo za utemeljitelja srbskega narodnega izraza v glasbi. Njegova dela velikokrat izvajajo, po njem so poimenovali glasbeno šolo, mednarodno tekmovanje in ulico. Srbom je pustil več kot Slovencem, pravi Križnar. Tam ima skoraj sto enot na srbske in tuje dramske, operne in baletne avtorje, uglasbil je srbsko državno himno Bože pravde. Slovencem je poznan pretežno po zborovskih delih Lipa in Naprej zastava slave, ki je danes himna Slovenske vojske.
Svoje rokopise je sicer redno pošiljal Glasbeni Matici v Ljubljano, vendar po Križnarjevem mnenju zanjo ni bil zanimiv tudi zaradi tega, ker ni imel formalne glasbene izobrazbe. Na Dunaju je študiral pravo, v glasbi pa je bil samouk.