Štirje avgustovski torki - od 6. do 27. avgusta - so se na grajskem dvorišču začeli z odprtjem tržnice kulinaričnih dobrot več kot 40 ponudnikov z Goriškega, Krasa, iz Brd, Posočja in zamejstva, zatem so se prižgele koncertne luči, po glasbeni poslastici pa so se obiskovalci lahko še naprej razvajali z dobrotami primorskih kmetij in vinskih hramov. Avgust je torej čas za zavzetje kromberškega gradu.
Štirje koncertni večeri
Na letošnjem festivalu se poleg Svetlane Makarovič in Mar Django kvarteta (nocoj), predstavljajo še Nabrežinska godba in Marko Hatlak (13. avgust 2013), Trilok Gurtu band (20. avgust 2013), Tomaž Pengov in Bossa de Novo (27. avgust 2013). Festival Glasbe sveta drugo leto zapored organizira Goriški muzej v sodelovanju s KUD-om Morgan in podjetjem Odprta koda. Aleks Vičič, organizator festivala Glasbe sveta, je ob drugi ediciji koncertno-kulinaričnih grajskih večerov povedal: "Ključno poslanstvo festivala ostaja sodelovanje z glasbeniki in ustvarjalci, ki se v svojem umetniškem ustvarjanju naslanjajo na tradicionalno, ljudsko glasbo, uporabljajo tradicionalna glasbila in oživljajo ljudske zgodbe in mite ter tem tradicionalnim vzorcem dodajajo moderne trende ali tradicije drugih držav."
Uvertura: Balada o Sneguročki
Katarina Brešan iz Goriškega muzeja je o nocojšnjem koncertu povedala: "Najbolj znana slovenska pravljičarka in vsestranska umetnica Svetlana Makarovič se zadnjih nekaj let posveča pisanju pravljic za odrasle. Taka je tudi lani izdana Balada o Sneguročki, v kateri se avtorica nasloni na starodavno rusko zgodbo. Lastnosti glavne protagonistke – dekleta, ki je prelepo, spočeto pa je bilo s posilstvom – naslikajo poanto pravljice: da se lepo poraja iz strašnega in da nato ob vsem lepem vedno znova pozabimo na gorje, ki se zato vedno znova ponovi. A zlo ni nepremagljivo, meni Makarovičeva. 'Rešitev obstaja. Ponudi jo lahko umetnost, ki je bila vedno nad zlom.' Poleg lepote zapisane besede, umetnici ni tuja niti uprizoritvena umetnost. Za Sneguročko je skupaj s kvartetom Mar Django pripravila edinstven literarno-glasbeni program, ki ga je opisala kot 'darilo najžlahtnejši, najbolj zahtevni publiki'. Njeno pripoved bodo obogatile ruske baladne pesmi, izvedene tako, kot jih izvajajo ruski Romi."
Od Nabrežine do Idrije, Indije in Brazilije
Po nocojšnjem koncertu Svetlane Makarovič bodo 13. avgusta koncertni oder preplavili zvoki harmonike Marka Hatlaka. Njegovi koncerti so presek različnih glasbenih izrazov. Izvaja baročno, renesančno in sodobno glasbo, njegova strast pa je tango. Hatlak je nad njim navdušen: "Tango je res glasba za mojo dušo. Igram ga na prvinski način – na trenutke zaigram zelo nežno, potem pa 'pičim kot pri norcih'." Na isti koncertni večer (13. avgust) bodo na grajskem dvorišču nastopili še godbeniki Nabrežinske godbe, ene najstarejših v naši soseščini. Glasbeno društvo Nabrežina je bilo ustanovljeno leta 1897. Njihov stalni repertoar so koračnice slovenskih, avstrijskih in čeških skladateljev, izvajajo slovenske narodne pesmi, operne arije in moderne popovke.
Po Idriji in zamejski Nabrežini bo na gradu Kromberk zavel zvok Indije. 20. avgusta bo nastopil indijski tolkalec Trilok Gurtu. Predstavil bo novo ploščo Spellbound – posvečeno trobenti. Aleks Vičič, ki mu je na Goriško uspelo dobiti vrhunskega tolkalca (BBC-jev radijski program za resno glasbo je Gurtuja trikrat predlagal za najboljšega ustvarjalca Azije), ni skrival navdušenja: "Zadnji Gurtujev glasbeni izdelek, ki ga bomo slišali na gradu Kromberk, je edinstven. Ne zmeša samo indijske ritmike z ameriško jazzovsko tradicijo, ampak je čutiti tudi vpliv Evrope, ki je Gurtujev drugi ustvarjalni dom. Most med različnimi kulturami in celinami je prvinski džez, ki je za Gurtuja 'univerzalni jezik, ki je kljub vsem svojim različnim dialektom govorjen in razumljen povsod po svetu."
Zadnji avgustovski torkov večer (27. avgust) bodo nastopili Nejc Pengov in zasedba Bossa de Novo. Pengov je oče slovenskega kantavtorstva, prav letos mineva štirideset let od izida njegove prve plošče Odpotovanja. Komorna džezovska zasedba Bossa de Novo pa bo zatem preigravala ritme sambe in džeza. Vičič jih je opisal: "Baladni, lirični, čutni džez, ki ga izvajajo, je poseben zaradi neverjetne lahkotnosti. In harmonike, ki je pri drugih izvajalcih te zvrsti ne slišimo!"

Mojca Dumančič, TV Slovenija