Glasba
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 5 glasov Ocenite to novico!
Mozarta so anketirani Avstrijci povezali predvsem s Salzburgom, Mozartovimi kroglicami in čudežnim dečkom, na četrtem mestu pa so imenovali njegova dela, največkrat Čarobno piščal in Malo nočno glasbo, najmanjkrat pa Don Juana in Figarovo svatbo. Foto: EPA

Dodaj v

Narod Mozarta, Mahlerja in Straussov pač ljubi klasiko! Pa jo res?

Ob Mozartu pomislijo na ... Falca
18. april 2016 ob 09:52
Dunaj - MMC RTV SLO

Inštitut za raziskave javnega mnenja v Linzu (IMAS) je z anketo iskal odgovor na vprašanje, ali je Avstrija res dežela glasbe, kot jo pogosto imenujejo. Izsledki, ki so jih objavili ta teden, so pokazali, da se za klasično glasbo zanima nekaj manj kot vsak peti prebivalec in le šest odstotkov jih trenutno igra instrument.

Od 1015 vprašanih, starih nad 16 let, se jih pet odstotkov "zelo" zanima za klasično glasbo, nadaljnjih 13 odstotkov vsaj kolikor toliko. Toda 66 odstotkov anketirancev tej umetnosti daje manj pozornosti, od tega je 44 odstotkov takih, ki jo popolnoma zaobidejo.

Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je to značilno za vse skupine prebivalcev, le višje izobraženi in starejši nad 60 let ji namenjajo več pozornosti.

Najraje sežejo po kitari
Inštitut je raziskoval tudi glasbeno dejavnost Avstrijcev. Šest odstotkov jih trenutno igra instrument, 14 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so ga igrali. Največ, 46 odstotkov Avstrijcev, pritegne kitara, 34 odstotkov blok flavta, 24 odstotkov klavir, 12 odstotkov klaviature.

Sledijo tolkala, harmonika, bas, klarinet, trobenta, prečna flavta, krilni rog, orgle, saksofon in violončelo. Nihče pa v anketi ni omenil fagota, oboe, pozavne, tube, viole in violine.

Narod glasbenih velikanov
Na vprašanje o poznavanju klasičnih skladateljev jih je največ, 69 odstotkov, omenilo Wolfganga Amadeusa Mozarta, sledijo Ludwig van Beethoven (50 odstotkov), Johann Strauss (42 odstotkov) in Johann Sebastian Bach (33 odstotkov). Povprečno je vsak anketiranec znal našteti štiri skladatelje.

Mozarta so povezali predvsem s Salzburgom, Mozartovimi kroglicami in čudežnim dečkom, na četrtem mestu pa so imenovali njegova dela, največkrat Čarobno piščal in Malo nočno glasbo, najmanjkrat pa Don Juana in Figarovo svatbo.

Kot še poroča APA, en odstotek vprašanih, ko sliši besedo Mozart, pomisli na Falca. Njegova skladba Rock Me Amadeus je sicer edina pesem v nemščini doslej, ki je dosegla vrh Billboardove lestvice.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
komponist SV
# 22.04.2016 ob 15:05
Bolj kot Bach je bil "rocker" baroka Antonio Vivaldi. Prav tako je bil baročna pop zvezda Georg Friedrich Händel. Aleluja iz oratorija Mesija je še danes priljubljen "pop štikelc".
Pop glasbenik v 19. stoletju je bil Johann Strauss. Njegovi valčki so biseri in dokaz, da zabavna glasba v rokah šolanega mojstra zveni izvrstno in nebanalno. Kaj pa današnja pop glasba? Večinoma podn.
wisan
# 21.04.2016 ob 19:41
Ti podatki so sigurno tipično statistični in lažejo debelo. V Sloveniji je poznavanje glasbe sigurno še bolj katastrofalno. Predin je imel 100% prav s tisto svojo izjavo o glasbenem poneumljanju naroda.
Kakorkoli, ne morem razumeti tega, da ljudje ne marajo fantastične klasične glasbe, na kateri temelji moderna glasba, jazza, progresivne glasbe,...posebej rock. Živijo neizpopolnjeno ! Bach je bil n.pr. pravi rocker: poslušajte njegov preludij in fuga v E minorju, BWV 855. Noro ! Ali toccata, pa izvedba E,L&P. Ali pa Elino Garančo !
Aeda
# 20.04.2016 ob 08:59
Umetniška glasba (in ne klasika!) je bila vedno večinoma domena nekdanjih plemičev, kasneje premožnih meščanov in danes izobražencev. V sodobnem času pa je v modi zabava, zabava in zabava, zato ima zahtevnejša umetniška glasba manj poslušalcev. Nemajhno število vrhunskih strokovnjakov pa ima tudi danes glasbeno izobrazbo (tudi pri nas, izstopajo zdravniki). Pa še nekaj: priporočam knjigo Oliverja Sacksa MUSICOPHILIA, dosegljivo na spletu - (žal) samo v angleščini.
Kazalo