Letošnjo 100. obletnico rojstva slovenskega skladatelja, dirigenta in zborovodje  Rada Simonitija bosta zaznamovala dva dogodka. Prvi je izid in predstavitev komplementarne zborovske monografije skladatelja, ki je sam za življenja ni doživel, drugi pa koncert najbolj značilnih Simonitijevih skladb v izvedbi Slovenskega komornega zbora z dirigentko Martino Batič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Letošnjo 100. obletnico rojstva slovenskega skladatelja, dirigenta in zborovodje Rada Simonitija bosta zaznamovala dva dogodka. Prvi je izid in predstavitev komplementarne zborovske monografije skladatelja, ki je sam za življenja ni doživel, drugi pa koncert najbolj značilnih Simonitijevih skladb v izvedbi Slovenskega komornega zbora z dirigentko Martino Batič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ne poznam nobenega ustvarjalca, ki ne bi prišel v stisko, zadrego in nesoglasje z dolžnostmi in čustvi pri ustvarjanju. Moja pesem naj otroku utolaži jok, starcu pa naj privabi na izmučeni obraz nasmeh! Ko se rodimo, nam je že zapisano, da bomo tudi preminuli. V tem tako kratkem času življenja nas spremlja in vodi hrepenenje, ljubezen, sovraštvo in odpuščanje.

Rado Simoniti

V Slovenski filharmoniji (SF) bo v dvorani Marjana Kozine nocoj ob 19.30 mogoče prisluhniti koncertu v počastitev 100. obletnice rojstva slovenskega skladatelja in dirigenta Rada Simonitija. Na koncertu z naslovom Preproste besede bo njegove zborovske skladbe izvedel Slovenski komorni zbor z zborovodkinjo Martino Batič, Simonitijeve samospeve pa bodo poustvarili tenorist Vladimir Čadež, sopranistka Martina Burger in mezzosopranistka Gordana Hleb. Na klavirju jih bo spremljala pianistka Aleksandra Naumovski Potisk.

Slovenski pesniki zaživijo v glasbi
Zazvenela bo pesem Preproste besede Toneta Pavčka, ki je dala naslov tako drevišnjemu koncertu kot tudi zbirki Simonitijevih zborovskih skladb, ki je kot 45. zvezek izšla v zbirki Izbrana dela slovenskih skladateljev Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Poleg nje bo med drugim mogoče slišati pesmi Starka za vasjo Srečka Kosovela, Ladja na morju Cirila Zlobca, ljudsko Pesem galebu in Debeli Kum Ivice Čermaka v prevodu Ivana Minattija.

Rado Simoniti (1914-1981) se je po besedah Primoža Kureta, avtorja uvodnika omenjene zbirke ter poznavalca Simonitijevega dela in življenja, s svojim delom neizbrisno uveljavil kot dirigent in skladatelj, ki je osvajal z izjemnim melodičnim darom, poznavanjem človeškega glasu in še posebej kot eden najboljših zborovodij, kar smo jih Slovenci kdaj imeli.

Med letoma 1944 in 1980 je ustvaril obsežen opus, skoraj 600 glasbenih enot, med katerimi imajo pomemben delež prav zborovske skladbe, lastne skladbe in priredbe. Uglasbil je besedila Mateja Bora, Ivana Cankarja, Karla Destovnika, Alojza Gradnika, Iga Grudna, Srečka Kosovela, Pavleta Oblaka, Toneta Pavčka in drugih.

Samo njegov zborovski opus obsega okoli 300 skladb, od tega je 200 izvirnih in 100 priredb ljudskih pesmi ali prestavitev. Kar četrtina od vseh ima instrumentalno spremljavo.

Ne poznam nobenega ustvarjalca, ki ne bi prišel v stisko, zadrego in nesoglasje z dolžnostmi in čustvi pri ustvarjanju. Moja pesem naj otroku utolaži jok, starcu pa naj privabi na izmučeni obraz nasmeh! Ko se rodimo, nam je že zapisano, da bomo tudi preminuli. V tem tako kratkem času življenja nas spremlja in vodi hrepenenje, ljubezen, sovraštvo in odpuščanje.

Rado Simoniti