Če bi se še enkrat rodila, bi bila pianistka, je povedala pred leti. Klavir obožuje. In kaj potrebuje vrhunski glasbenik? Talent ne zadostuje. Treba je biti predan in imeti rad svoj inštrument, predvsem pa je treba trdo delati. Foto: Wikimedia
Če bi se še enkrat rodila, bi bila pianistka, je povedala pred leti. Klavir obožuje. In kaj potrebuje vrhunski glasbenik? Talent ne zadostuje. Treba je biti predan in imeti rad svoj inštrument, predvsem pa je treba trdo delati. Foto: Wikimedia
Nastopati je začela s petimi leti, z 12 leti je odšla študirat na glasbeno šolo Juilliard v New York. Koncertna pot jo je vodila po glasbenih odrih vsega sveta, njene poustvaritve del velikih skladateljev so izšle na več kot 90 zgoščenkah doma in v tujini. Svoje znanje in izkušnje že več desetletij prenaša na mlajše generacije. Je tudi članica žirij na največjih klavirskih tekmovanjih ter častna članica Slovenske filharmonije. Ob številnih nagradah in priznanjih je leta 1975 prejela Prešernovo nagrado za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti. Na fotografiji leta 1962. Foto: Jože Žnidaršič/dLib

V Dubrovniku rojena glasbenica, ki stalno živi in deluje v Ljubljani, je začela nastopati s petimi leti. Koncertna pot jo je vodila po glasbenih odrih Evrope, Severne Amerike, Mehike, Avstralije, Azije in Afrike, bodisi z recitali ali s svetovno priznanimi orkestri in dirigenti.
Njen repertoar zajema najpomembnejšo klavirsko literaturo različnih slogovnih obdobij. Njene poustvaritve Mozarta, Beethovna, Chopina, Brahmsa, Čajkovskega, Liszta in drugih skladateljev so posnete na več kot 90 zgoščenkah, ki so izšle tako doma kot v tujini.
Še vedno redna gostja v ZDA, kjer je bila razglašena za največji glasbeni talent
Posebno cenjena je v ZDA, kamor je po nasvetu pianista Claudia Arraua z 12 leti odšla študirat na glasbeno šolo Juilliard v New York. Leta 1955 je bila tam izbrana za največji glasbeni talent ZDA, dve leti pozneje pa se je že predstavila na recitalu v znameniti koncertni hiši Carnegie Hall, kar je v svoji avtobiografiji navdušeno opisal sloviti Arthur Rubinstein, pri katerem se je izpopolnjevala.
"Vsaka nota je polna življenja. Obstoji idealno ravnovesje med desno in levo roko in vsaka fraza ima svoj naravni začetek, naravni razvoj in naravni konec. In vse to se zdi tako čudovito preprosto," je po enem od njenih koncertov zapisal časnik Kurier.
Predanost, ljubezen in trdo delo
Če bi se še enkrat rodila, bi bila pianistka, je povedala pred leti. Klavir obožuje, je njej zvesti črni prijatelj. Sicer pa je prva dama slovenskega pianizma, kakor jo pogosto imenujejo, prepričana, da zgolj talent ne zadostuje. Treba je biti predan in imeti rad svoj inštrument, predvsem pa je treba trdo delati.
Svoje znanje in izkušnje že več desetletij prenaša na mlajše generacije. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je od leta 1966, ko je bila angažirana kot zunanja sodelavka in nato leta 1975 izvoljena za redno profesorico, vzgojila vrsto slovenskih pianistov in pedagogov. Iz njenega razreda so izšla imena, kot so Sonja Pahor, Hinko Haas, Tatjana Ognjanović, Tomaž Petrač, Tadej Horvat in Sara Rustja.
Je tudi članica žirij na največjih klavirskih tekmovanjih ter častna članica Slovenske filharmonije, s katero vsako sezono nastopi na enem od abonmajskih koncertov. Ob številnih nagradah in priznanjih je leta 1975 prejela Prešernovo nagrado za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti.
Gosto posejani koncerti in turneje
V četrtek je Tomšič Srebotnjakova s Simfoničnim orkestrom Hrvaške radiotelevizije pod taktirko Vladimirja Kranjčevića nastopila v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Aprila se bo podala na turnejo po ZDA z recitali, konec maja na turnejo na Japonsko, prav tako z recitali. Dogovarja se tudi za gostovanje na Tajvanu.
Julija se bo vrnila v ZDA, kjer bo s Čikaškim simfoničnim orkestrom nastopila na festivalu Ravinia. Do počitnic pa jo čaka še gostovanje na festivalu v Dubrovniku.