Repetitor svojo zgodbo pelje od leta 2005. Glavni adut tria, ki ga poleg kitarista in pevca Vlastelice sestavjata še bobnarka Milena Milutinović ter basistka in pevka Ana-Marija Cupin, so nastopi v živo. In ko poslušalec dobi v roke nov studijski izdelek, takoj opazi, da je tudi tokrat vse podrejeno izvedbam v živo.

So ena izmed redkih skupin mladega vala na področju nekdanje skupne države, kjer se na koncertih ne čuti prav nobena zadržanost ali meja med njimi in občinstvom, saj jo takoj ob prihodu na oder porušijo. Kar so tudi že večkrat dokazali v Sloveniji.

Kaj še je Vlastelica povedal pred njihovim prihodom v Kino Šiška, kjer bodo premierno predstavili svoj novi album, pa si lahko preberete spodaj.

Album Gde ćeš je brez olepševanja, ni besed, ki so zavite v celofan. Je ta neposredni pristop najboljši način, da se približaš poslušalcu?
Mislim, da je iskren in neposreden pristop najboljši v življenju. Mi smo si med sabo tako različni, a smo si pri tem zelo podobni: neposredni smo in ne držimo stvari v sebi, ampak jih takoj povemo. To mislim, da je tudi razlog, da smo tako dolgo skupaj. Morebitne težave se ne kopičijo, ampak se takoj rešujejo.

"Dugo sam bio kralj nemanja ničega. Dugo sam bio kralj gubljenja vremena."* Lahko to razumemo kot komentar na današnjo družbo ali zgolj kot samorefleksijo skupine?
Rekel bi, da ta pogled na družbo izvira iz osebnih zgodb. Mislim, da je najboljši način za angažiranje skozi stvari, ki so vezane na tvoje osebno izkušnjo in čustva in ne neposredno prek politične parole in površne kritike.

Kje je Repetitor danes, ko je pod vprašanjem ekspresivnost v besedilih? Tu imam v mislih verz, kot je: "Na tragu su mi danima. Ponestaje mi metaka."**
Na novem albumu je novost to, da se veliko pogosteje pojavlja ljubezenska tematika. Surova in brutalna, ne osladna - te je že dovolj v glasbi.

V boju proti vsem so ... Kdo? Ti in jaz?
V boju proti vsem - razen proti sebi - so oni, a v boju za vse smo mi.

Z Ano-Marijo ostajata idejna tvorca pri ustvarjanju pesmi?
Ne, vsi trije smo v tej funkciji. Od začetka je tudi Milena nekatere ideje za pesmi začela s preigravanjem na bobnih. Toda tokrat je tudi ona v roke vzela še druge inštrumente, tako da se v skladbi Suženi snovi podpisuje kot avtorica glasbe, v skladbi Gde ćeš pa pod besedilo.

Skladba, ki se na novem albumu razlikuje od drugih, je Crvena - če samo izpostavimo trajanje skladbe in ritem - kakšna je zgodba za njo?
Nastala je nenačrtovano. Odšel sem na sejem knjig v Beograd, skoraj s praznim žepom sem kupoval tisto, kar sem si lahko privoščil - knjige iz socializma, ki so nepravično razglašene za nezaželene in so zato skoraj zastonj. Številne so bile pravi zaklad, tako da sem nekaj časa bral precej revolucionarne poezije po večini anonimnih pesnikov in nekaterih znanih, kot so Nazor, Ćopić in Goran Kovačić. Pred nekaj meseci pa sem sedel v neki kavarni po vaji in napisal besedilo. Na vaji smo takoj ustvarili skladbo v neparnem ritmu in tako je nastala Crvena.

Kako se Repetitor po vseh teh letih znajde v prostoru, kjer stereotipno velja, da obstaja večja čustvena razdalja med občinstvom in skupino?
Za nas ta razdalja po navadi ne obstaja.

Po tem albumu: kako bi zaključili rek: Dva sta družba, trije so ...?
Ravno prav.

* Dugo sam bio kralj nemanja ničega. Dugo sam bio kralj gubljenja vremena. = Dolgo sem bil kralj praznega niča. Dolgo sem bil kralj izgubljanja časa.
**Na tragu su mi danima. Ponestaje mi metaka. = Sledijo mi že nekaj dni. Zmanjkuje mi metkov.