Prva slovenska glasbena matica je bila ustanovljena avgusta leta 1872, povod za to pa je bil premajhen posluh tedanje Filharmonične družbe za slovensko glasbo. Glavni namen društva je bil torej že takoj zastavljen - spodbujanje slovenskih avtorjev h komponiranju, izdajanje slovenskih skladb, zbiranje ljudskih pesmi, glasbeno izobraževanje in formiranje glasbenih skupin. Foto: RTV SLO
Prva slovenska glasbena matica je bila ustanovljena avgusta leta 1872, povod za to pa je bil premajhen posluh tedanje Filharmonične družbe za slovensko glasbo. Glavni namen društva je bil torej že takoj zastavljen - spodbujanje slovenskih avtorjev h komponiranju, izdajanje slovenskih skladb, zbiranje ljudskih pesmi, glasbeno izobraževanje in formiranje glasbenih skupin. Foto: RTV SLO
Glasbena matica
Glasbena matica skrbi za vzgojo in izobraževanje otrok, mladine in odraslih v okviru svoje šole ter otroškega, mladinskega in mešanega zbora. Foto: RTV SLO
Glasba naj živi! Po sledeh Glasbene matice

Visokemu jubileju Glasbene matice je posvečen celoten sklepni dan 27. Slovenskih glasbenih dnevov. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank bodo danes ob 17.00 predvajali dokumentarno oddajo Glasba naj živi!, ki odslikava stanje izvirne slovenske umetniške glasbe nekoč in danes.

V oddaji moderator Igor Velše in nekateri sodelavci ter člani društva gledalce popeljejo skozi preteklo in sedanje delovanje in poslanstvo društva, ki še vedno skrbi za vzgojo in izobraževanje otrok, mladine in odraslih v okviru svoje šole ter otroškega, mladinskega in mešanega zbora, prireja zborovske in komorne večere z izvirnimi deli in v skladu z možnostmi izdaja zvočne posnetke in izvirno literaturo o glasbi. Oddajo so pripravili urednica oddaje Danica Dolinar, strokovna sodelavka in scenaristka dr. Nataša Cigoj Krstulovič, direktor fotografije Bernard Perme, režiser Primož Meško in montažer Goran Babičin.

Založba Glasbena matica pred dobrimi sto leti ni bila le največja glasbena založba na Slovenskem, ampak tudi na širšem južnoslovanskem prostoru. Do leta 1918 je objavila kar 120 edicij, ki so obsegale dela slovenskih skladateljev, med drugim Frana Gerbiča, Benjamina in Gustava Ipavca, Davorina Jenka, pa tudi prvo slovensko opero Foersterjev Gorenjski slavček.

Oddajo Glasba naj živi! Po sledeh Glasbene matice si lahko ogledate v priloženem videu.

V družbi eminentnih glasbenih gostov
Glasbena matica je v goste vabila vrsto priznanih tujih glasbenikov, med drugim češkega violinista Frana Ondřička ter Dunajski umetniški orkester pod vodstvom cenjenega Oskarja Nedbala. Vendar niso nič manj pomembni napori društvenih članov za ustanovitev civilnega koncertnega orkestra, ki so se realizirali z ustanovitvijo prve Slovenske filharmonije, ki je delovala med letoma 1908 in 1913. Nekaj časa jo je vodil pozneje znani češki dirigent Vaclav Talich.

Prizadevnost njenih članov tudi med drugo svetovno vojno ni zamrla. Imela je svojo glasbeno šolo in zbor, prirejala koncerte, izdajala nove slovenske skladbe. S svojim zborom je gostovala po različnih krajih, tudi zunaj meja slovenskega etničnega ozemlja.

Pogovor in sklepni koncert
Projekciji filma Glasba naj živi! bo ob 18.00 sledila okrogla miza ob 140-letnici delovanja Glasbene matice Ljubljana, ob 20.00 pa se bodo v Dvorani Marijana Kozine Slovenske filharmonije glasbeni dnevi poslovili s koncertom, na katerem bodo nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in violončelistka Karmen Pečar pod dirigentsko taktirko Lovrenca Arniča.

Glasba naj živi! Po sledeh Glasbene matice