Glasba
Laibach je 21. novembra v novomeškem Anton Podbevšek Teatru začel turnejo po slovenskih gledališčih z naslovom Napravimo to deželo spet sproščeno. Foto: Maja Slavec
Za nastope po slovenskih gledališčih so se v skupini odločili, ker menijo, da je skupina prerasla klubske nastope in ker ne sodijo med zabavljače. Želijo pa si tudi pristnejšega stika s svojim občinstvom. Foto: Arhiv skupine
Novi album so v Sloveniji prvič predstavili v Križankah maja. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Zasedba, ki že več kot 30 let nastavlja ogledalo družbi in je največji slovenski glasbeni izvozni produkt, ima letos za seboj že več kot 40 koncertov, med drugim v Moskvi, Londonu, Berlinu in Parizu. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Pred kratkim so nastopili na poljskem festivalu SoundEdit '14, v Rusiji pa so njihova koncerta v Moskvi in St. Peterburgu zaradi "čaščenja hudiča" prepovedali. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
       Soočeni smo s težavo, da se moramo ukvarjati z nebistvenimi zadevami, da ohranimo svoje bistvo, in prav nebistvene stvari potem postanejo tiste, ki konstituirajo ta naša bistva. V resnici pa ne vemo več, kaj pravzaprav je naše bistvo, ne vemo, kaj je to, s čimer se zares in v bistvu ukvarjamo. Danes verjetno najbolj profitirajo tisti, ki izključijo čas in se enostavno izklopijo iz te bitke.       
Sporna je bila njihova predelava skladbe Sympathy for the Devil skupine Rolling Stones, ki jo je navdihnila knjiga ruskega avtorja Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
       Mi pa se trudimo begati pravila igre, izmikamo se jim, kolikor se jim le da. Mogoče imamo zato toliko večje težave. Mogoče smo zaradi te naše neulovljivosti toliko manj uspešni v komercialnem smislu - lahko bi bili bolj, če bi pristali na večji diktat trga. Toda izmikanje nam dodaja vsebino, ki je bolj kompleksna in bolj kreativna.       
Maja prihodnje leto se bo glasbeni kolektiv odpravil na daljšo turnejo po Združenih državah Amerike, Kanadi in Mehiki, morda bodo obiskali tudi Pjongjang v Severni Koreji. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Skupina je bila ustanovljena leta 1980 v Trbovljah. Njen glasbeni izraz združuje različne žanre, od eksperimentalnega industrijskega zvoka do simfoničnega militantnega klasicizma in elektronske glasbe. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
       Fenomen Modrijanov je prav tako povezan z ekonomijo ter politično identifikacijo, ki je v Sloveniji trenutno takšna, kakršna je. Zahod je kmalu po osamosvojitvi Slovenije izgubil veliko privlačnosti in samozadovoljni Slovenci iščejo novo identiteto kar na domači grudi. Je pa skrb vzbujajoče, da je tudi mladina, celo študentska, precej dovzetna za 'metafiziko' Modrijanov in njim podobnih, dosti bolj kot za neko urbano sceno. Zato je vprašanje, kaj je urbano v teh časih, na mestu. Vsekakor je prišlo do velike degradacije urbanih vsebin in mogoče so jih ljudje tudi siti. Urbanost sama po sebi pač še ne ponuja odrešitve.       
Skupina je pred kratkim objavila tudi nov videospot, tokrat za skladbo Bossanova z letošnjega albuma Spectre, ki je požel odlične kritike po celem svetu. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
V teh mizernih časih, ko je narava tudi v Sloveniji napovedala vojno človeški malomarnosti in oholosti, neusmiljena ekonomija pa duše sili v migracijo, Laibach poziva k odgovornosti, poziva k dostojanstvu in pameti, predvsem pa kliče k sproščenosti. Naj temni oblaki ne obvisijo nad nami kot svinčene uteži. Če ni alternative, nastavimo hudiču še drugo lice. Laibach bo poskrbel, da udarci ne bodo zaman boleli in da bo kazen vsaj grenkosladka. Zato vsi k spovedi, dokler ta možnost še obstaja, je zapisano v njihovem sporočilu za javnost. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
       Verjetno je največja provokacija v teh časih, če se obnašaš čim bolj normalno. Žal imamo mi večkrat te in podobne težave s prepovedmi, zato smo se že navadili na to. Pred kratkim smo dobili zavrnitev oz. na pol prepoved koncerta v Nemčiji, v mestu Karlsruhe, ki velja celo za intelektualno študentsko središče. Organizator, ki si je najprej želel našega nastopa in si ga menda še vedno želi, se je raje odločil, da tega trenutno ne naredi, saj je njegov klub odvisen od občinskega denarja. Boji se, da bi kakršen koli negativni komentar na naš koncert - pa četudi samo na Facebooku - ogrozil donacijo mesta klubu. Žal se takšne stvari res dogajajo.       
V naslednjem letu Laibach pripravlja kar nekaj pestrih projektov in ekskluzivnih presenečenj, med katerimi bo prav gotovo najbolj zanimiv poseben nastop v Pjongjangu, v zvezi s katerim pogajanja že potekajo. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
       Odločili smo se, da želimo preoblikovati klub oboževalcev, ki se ustvarja okoli nas, v nekaj bolj kreativnega. Malo nam gre na živce, da si želijo od nas le podpisov in podobno. Takšen odnos res ni pretirano ustvarjalen. S širjenjem potencialne politične partije, ki je do neke mere tudi tema albuma, smo odprli možnost, da se ljudje med sabo povezujejo: ne samo pri zbiranju avtogramov, ampak tudi v kakšni bolj konkretni akciji. To je potencial, ki se lahko s časom razvije v kaj večjega. Podobno kot smo z ostalimi skupinami ustanovili Neue Slowenische Kunst v 80. letih in pozneje skupaj lansirali državo NSK. Ta ideja države je še vedno zelo zanimiva in državljane smo uspešno nagovorili, da so se začeli povezovati med sabo in ustvarjati samostojne akcije.       
Trenutno v zvezi z Laibachom poteka prava ideološka bitka na nekaterih ruskih portalih. Po več kot dvajsetih nastopih v Rusiji sta njihova koncerta, ki naj bi se v Moskvi in Sankt Peterburgu zgodila naslednje leto februarja, prepovedana, razlog pa naj bi bilo vznemirjenje, ki bi ga ti koncerti lahko sprožili med lokalnimi ortodoksnimi kršanskimi aktivisti. Ruski krščanski center za človekove pravice je tako zapisal, da je "Laibachovo ustvarjanje eno samo poveličevanje grobosti, nasilja in živalskih instinktov in je kršitev vseh moralnih in verskih norm. Ustvarjalnost te rokovske skupine je izrecno satanistična. Dovolj je spomniti na eno njeno 'mojstrovino', ki se imenuje Simfonija za hudiča, kjer izvajalci besedilo prepevajo v hudičevem imenu". Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Dodaj v

"Spočeti smo bili v Sloveniji, ampak že od leta 1985 nas v Slovenijo uvažajo"

Laibach sredi turneje po slovenskih mestih
27. november 2014 ob 06:50
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Mi pa se trudimo begati pravila igre, izmikamo se jim, kolikor se jim le da. Mogoče imamo zato toliko večje težave," je dejal v pogovoru za MMC član skupine Laibach Ivan Novak, s katerim smo se usedli pred začetkom turneje po slovenskih mestih.

Po razprodanem majskem koncertu v Križankah, ko so predstavili nov album Spectre, so 21. novembra pod sloganom "Napravimo to deželo spet sproščeno!" začeli turnejo po slovenskih mestih. Kamnik, Škofja Loka, Novo mesto, Maribor, Gorica, Lendava in Celje so ključne postojanke, a posebna zgodba se bo spisala znova v prestolnici.

29. novembra prihajajo v prvi pop-up klub pri nas, Kurzschluss. Klub brez obstanka, kjer obiskovalcu ostane le spomin, je letos sestavil še močnejši program kot lani. V skoraj festivalskem duhu bo čez nekaj dni prizorišče enkratnega doživetja, kjer bo zasedba Laibach združila moči z Anjo Rupel, Borisom Benkom (Silence), Aldom Ivančičem in posebnim gostom Danielom Millerjem - mojstrom elektronike in vodjo založbe Mute, pri kateri zasedba izdaja albume od leta 1987.

A vseeno Laibach ne prihaja na mesto brez zgodovine. Prav na prostore Slovenijalesa so vezani posebni spomini, če vprašate Novaka. "Spomnim se tega prostora, ker so se v 80. letih, ko se je formirala urbana scena v Sloveniji, zgodili v podobnem sosednjem prostoru zelo pomembni koncerti. Med drugim tudi prvič Einstürzende Neubauten Test Department. To so bili takrat zelo pomembni koncerti za kulturo," je dejal za MMC.

Ob novem koncertnem krogu, ki pelje Laibach po razmeroma majhnem prostoru, kot je Slovenija, smo se usedli z Novakom v ljubljanskem Prostoru za urbano kulturo Kino Šiška in postavili ustroj Laibach pod prizmo vprašanj generacije, ki se je rodila ob nastanku prvih dokumentarcev o zasedbi (Victory Under The Sun) in albuma Let It Be.

Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.


Pred tem pogovorom sem si pogledala vaš pogovor v televizijski oddaji Nedjeljom u 2, ki je bil na sporedu maja letos. V njem z voditeljem Aleksandrom Stankovićem obdelata zgodovino Laibacha po prostorski spremenljivki: Trbovlje, Rusija, Hongkong, Zagreb … Kaj je čas za Laibach?
Mi govorimo o tem v skladbi Das Spiel ist aus oz. igre je konec, kjer je manifestno podana naša definicija časa. Ampak čas je takšna kategorija, ki jo težko definiraš enoznačno, in je tudi na tem mestu ne bi poskušal, saj je zelo široka. Seveda poskušamo čas inkorporirati v to, kar počnemo, oz. ga mogoče kdaj, po potrebi, tudi ignoriramo.

Ga poskušate tudi ukaniti?
Obvezno, saj je čas danes najdragocenejši kapital. Prišli smo do tega, da ga ljudje prodajajo. V Ljubljani so odprli kavarno, kjer se plača čas, in ne to, kar spiješ. To je zelo zanimivo. Spomnim se, da v socializmu čas ni bil nikoli težava. Govorilo se je, da je čas denar, toda to so bila popularna rekla, ki so jih ljudje navajali na pol v šali, funkcionirali pa so zunaj tega časa. Zdaj pa je čas postal osrednja tema. Vsi komunikacijski kanali - od prenosnih telefonov do avtomobilov - in celotna ekonomija temeljijo na racionalizaciji časa in sredstev: hitreje, višje, močneje. Na koncu večina pripomočkov programske in strojne opreme za racionalizacijo časa privede do tega, da je časa vedno manj. Ukvarjati se moraš s pripomočki, in ker jih imajo vsi, so postali nujnost in dodatno grmadenje novih obveznosti, ki jih moraš opravljati, da lahko sploh funkcioniraš v nekem času. Na koncu ti seveda tega časa zmanjka.

Kako v takšnem okolju ohraniti svoje bistvo?
Soočeni smo s težavo, da se moramo ukvarjati z nebistvenimi zadevami, da ohranimo svoje bistvo, in prav nebistvene stvari potem postanejo tiste, ki konstituirajo ta naša bistva. V resnici pa ne vemo več, kaj pravzaprav je naše bistvo, ne vemo, kaj je to, s čimer se zares in v bistvu ukvarjamo. Danes verjetno najbolj profitirajo tisti, ki izključijo čas in se enostavno izklopijo iz te bitke.

Laibach se na novi turneji predstavlja z novimi obrazi. Kaj je zasedbi skozi čas prinesla revitalizacija?
V samem izhodišču smo napisali, da je Laibach kolektivni ustroj, kjer se elementi, ki ga sestavljajo, menjavajo, čeprav ne nujno glede na obrabljenost … Včasih je npr. obstajalo kolektivno predsedstvo v Jugoslaviji: tam so člani rotirali in se menjavali. Danes, v računalniškem svetu, imamo softwerske in hardwerske posodobitve in vsaka prinaša novo osvežitev. Laibach deluje po teh in podobnih zakonih že od samega začetka. Sodelujemo z različnimi ljudmi, ki so dosegljivi v slovenskem miljeju in za katere menimo, da so za nas zanimivi. Nekateri izmed njih ostanejo v kombinaciji, drugi ne. Eni vztrajajo, drugi so samo začasni sodelavci. Laibach je blagovna znamka, ki si lahko takšna sodelovanja privošči. V tem smislu smo lahko tudi nekakšna akademija za kreativno sceno. Ne sodelujemo le z glasbeniki, ampak tudi z vizualci, oblikovalci, ustvarjalci filmov, in tudi v okviru merchandisinga z različnimi sodelavci ustvarjamo zanimive izdelke - od majic in slinčkov do parfuma.

Laibach je skozi vsa ta leta ostal redek člen v glasbi, ki se ukvarja z elementi, ki presegajo le glasbo. In to po hipijadi v 60. letih, panku v 70. letih, novem valu v 80. letih, pop glasbi 90. let, ko je izginilo ukvarjanjez vsebino in socialnimi konteksti.
Glasba ni nikoli le glasba. To velja tudi za popularno glasbo. Vedno je za njo ideologija, ne glede na to, koliko se glasbeniki trudijo, da bi to zanikali. Če rečejo, "mi smo samo zabavljači", to ni nikoli res samo to. Vsaka javna izjava je "statement", ki v sebi skriva širšo vsebino, treba jo je samo znati prebrati.

Ostajam pri širšem pojmovanju glasbe: kaj se je zgodilo z vsebino, z družbeno angažiranostjo? Zdi se, da se je zminimalizirala na dve kitici in refren.
Nič hudega, tudi v glasbi je velikokrat manj lahko več.

Vseeno se zdi, da se to prizadevanje zgubi v množici, če gre na primer skupina za višji cilj nastopat nekam sredi Afrike, da bi opozorila na globalno težavo. Kako vi gledate na to?
To je odvisno od predstavitve neke ideje. Vsekakor je nastopanje sredi Afrike lahko zelo problematično, če nekdo to dela s superiornim kompleksom belega odrešitelja, kar predvsem angloameriški belski glasbeniki praviloma počno. In če se takšni poskusi zgubijo v množici, je vsekakor bolje, kot da se z njimi sploh ukvarjamo.

Če pa me sprašujete o promoviranju izdelka v teh nasičenih gluhih časih, pa je seveda treba povedati, da je promocija izredno pomembna. Živimo v povezanem svetu, kjer so stvari enakovredne in nič ni manj pomembno od česa drugega. Tudi pri predstavitvi neke ideje in pri kreaciji nekega nastopa: tu ne gre samo za štiri nastopajoče ljudi na odru, ampak za celo ekipo, ki je ponavadi občinstvu nevidna. Koncerta se npr. ne da sestaviti brez tehnične ekipe. Sestavljanje albuma je lahko užitek, vendar je izdelek treba predstaviti s koncerti, intervjuji, videospoti … In to predstavlja skorajda devet desetin celotnega projekta in še zdaleč ne vključuje nujno samo skupine same. Pri vrednotenju nekega projekta je torej treba zaobjeti celoto.

Kje je mesto za Laibach? Kje je pozicioniran?
Povsod. Duh je energija, ki je neoprijemljiva in je povsod.

Kakšen je vaš odnos do predalčkanja?
Predalčkanje je precej totalitarna tržna kategorija, ki pod pretvezo racionalizacije časa pri razvrščanju in definiranju glasbe banalizira vsebino. Recimo: rad imam heavy metal in bom šel v trgovino na oddelek, kjer ga bom našel. Z ostalimi žanri se ne bom ukvarjal. Tako funkcionirajo tudi novi modeli trženja na spletu s piškotki, kjer spletna podjetja, kot je Amazon, poskušajo ugotoviti vaše spletne navade, da vam ponudijo to, kar vas zanima.

Mi pa se trudimo begati pravila igre, izmikamo se jim, kolikor se jim le da. Mogoče imamo zato toliko večje težave. Mogoče smo zaradi te naše neulovljivosti toliko manj uspešni v komercialnem smislu - lahko bi bili bolj, če bi pristali na večji diktat trga. Toda izmikanje nam dodaja vsebino, ki je bolj kompleksna in bolj kreativna.

Lahko bi bili bolj, pravite. V enem izmed preteklih intervjujev ste dejali, da niste bili nikoli dobri pri iskanju sponzorjev. Po drugi strani pa so vaši albumi protokolarna darila slovenskih oblastnikov, toda glede financiranja se v Sloveniji ni nikoli razvila politika pomoči glasbenikom, kot se je, recimo, na Finskem. Zakaj država ni nikoli podprla Laibacha v finančnem smislu?
Večkrat smo poskusili stopiti v stik z državo in ji predlagati, da nas mogoče vseeno podpre v kakšnih akcijah, turnejah, ki so bile bolj kompleksne. Vsako turnejo po Ameriki je zelo težko organizirati, sploh zdaj v teh časih, ki so za neodvisno glasbo bistveno slabši, kot so bili še pred leti. Vendar do kakšnega konkretnega sodelovanja, žal, nikoli ni prišlo. Glavna težava te države (na kulturnem področju, seveda, pa tudi sicer) je, da nima pametne kulturne strategije. In tu ne gre za to, da država v ospredje postavlja zgolj visoko, institucionalno kulturo. To težko trdim, saj je npr. osrednja dramska inštitucija v Sloveniji, ljubljanska SNG drama, že leta v katastrofalnem stanju, tako da v bistvu ne vem, kaj so prioritete kulturne politike. Mi smo vsekakor na voljo, imamo dolgoletne izkušnje in večkrat smo že dali državi vedeti, naj nas izkoristi, pa nas ni nikoli znala. Seveda pa to ne pomeni nujno, da smo pripravljeni - zastonj - nastopati na državnih proslavah.

Mladi nimajo toliko potrpežljivosti kot vi. Če pogledamo primer Gramatike in ostalih mladih umetnikov, ki so odšli - kako gledate na beg možganov v kulturi?
Tudi mi smo šli takoj ven. Leta 1983 smo bili formalno prepovedani in smo takoj sestavili turnejo po Evropi, imenovano Occupied Europe Tour. Takoj smo tudi podpisali pogodbe z založbami zunaj. Mi v bistvu sploh nismo slovenski proizvod. Spočeti smo bili v Sloveniji, ampak že od leta 1985 nas v Slovenijo uvažajo. Naša založba je v Angliji … In več kot tri četrtine koncertov odigramo v tujini.

Obstaja seveda bistvena razlika med skupino, ki je formalno organizacijsko zahtevna in večja združba, in samostojnim didžejem, kot je Gramatik. Spoštujemo njegove dosežke, kot tudi Umekove. Toda to so različne stvari. Podobno kot v kulinariki, kjer obstaja razlika med hitro prehrano in 'slow food' kulturo, je tudi v glasbi.

Laibach po tej analogiji sodi v kompleksno kulinarično zvrst, ki za pripravo in konzumiranje potrebuje več časa, didžejska kultura pa je nekaj čisto drugega. Kakovostnih didžejev je sicer v Sloveniji veliko, toda hkrati premalo. Umek je superioren v svojem žanru in je vedno bil. Pametno je lansiral samega sebe v svet in poiskal prave agente. Pravi agent pa je 60 do 80 odstotkov opravljenega posla. Podobno se je zgodilo z Gramatikom. To je danes umetnost: poiskati prave ljudi in se plasirati v pravem kontekstu.

Kako je, ko se kot "uvozni proizvod" vrneš v Slovenijo in si prisiljen najti za svoje nastope prostore, kot so gledališča, saj je klubska scena odpovedala? Včasih je Laibach odigral en večji koncert v Sloveniji in odšel v tujino … Kako je prišlo do te nove koncertne poti?
Osrednji koncert smo odigrali maja v Križankah, ki je bil glavni v Sloveniji. Zdaj pa smo se odločili, da svojo misijo poskusimo razširiti tudi na preostali del Slovenije. Zakaj ne? Če že to ni prava država, se moramo vsaj delati, da je. Ali pa jo je treba ukiniti (smeh).

Glasba je naš evangelij, ki ga poskušamo, kolikor le lahko, umestiti v slovenske kulturne prostore, ki jih je precej po celi državi. Obstaja recimo Lendava, ki je specifično drugačna od Kopra, obstaja Celje, ki je spet drugačno od Kranja. Povsod v teh okoljih obstaja neka populacija, dovzetna za našo glasbo in naš nastop, pa jim je Ljubljana vseeno predaleč, v klube pa tudi ne hodijo več. Zakaj jim tega torej ne bi ponudili 'na domu' oziroma v bližnjem gledališču. Če lahko svoj evangelij posod po Sloveniji razširjajo Modrijani, zakaj ne bi tega počel Laibach.

Laibach to zdaj počne v prostorih, ki so naravnani na to, da imajo poslušalci večjo koncentracijo za poslušanje in vedo, zakaj so prišli v dvorane. Kako to vpliva na koncertne izvedbe?
Nastopi v gledališčih za nas niso nič novega, to smo že večkrat prakticirali. Ljudje so v nekem smislu 'prisiljeni' sedeti na sedežih in včasih to ustvari še večjo napetost, ki lahko tudi eksplodira. Pred kratkim smo igrali v Oslu, v krasni dvorani s sedeži - Sentrum Scene, kjer je začelo občinstvo med koncertom s teh sedežev vstajati in na koncu so nekateri končali na odru. Koncert se je tako razvil v nekaj zelo zanimivega. To se včasih zgodi, včasih neodvisno od navad in poguma ljudi, ter od energije, ki potencialno lahko potegne občinstvo za sabo. Kar se nas tiče, lahko seveda tudi vstanejo. Jaz verjetno ne bi (smeh).

To so že leta.
(Smeh) Leta modrosti.

Če se vrneva k Modrijanom. In kako se recimo čas, ko ste prisotni Laibach in Modrijani, razlikuje od časa, ko ste bili prisotni Laibach in Avseniki?
Avseniki so še prisotni, mi smo jih malo inkorporirali v našo glasbo, ker sodelujemo z njimi, oziroma s Slavkom Avsenikom mlajšim. Modrijani pa so seveda nov slovenski fenomen. Drugje po bivši Jugoslaviji se je zgodil premik v turbofolk. In tudi Modrijani so prav to, čeprav se pretvarjajo, da so nekaj drugega. Na odru se obnašajo, kot da so rokerska skupina, ki to 'urbano' rock senzibiliteto prenašajo v ruralno okolje.

V Sloveniji je prevladujoče ruralno, tradicionalno, vaško okolje, tudi v mestih, kjer so, recimo, Modrijani prav tako popularni kot na vasi. V bistvu pa so bili turbofolk že tudi Avseniki. Oni niso igrali zares narodne glasbe. Ustvarili so neko 'fake' narodno glasbo, nekakšno popularno obliko narodne glasbe, ki je našla svoj prostor v srednji Evropi. Uspešno. V določenem smislu je bila to banalizacija tradicionalne narodne glasbe - kar v bistvu ni nujno narobe, tradicionalna slovenska narodna glasba je pač precej težka in nekatere balade - čeprav duhovite - so hudo krvave in težko prebavljive za širšo populacijo. Avseniki so to prevedli v popularni jezik in Modrijani ne počnejo nič drugega, le da tokrat prevajajo 'urbano, rokersko' pop kulturo v banaliziran jezik ruralne populacije, da jo ta lažje konzumira.

Zakaj je po vašem mnenju prišlo do fenomena Modrijanov? Kdo je najbolj "kriv", da je dopustil razcvet narodno-zabavne glasbe na eni strani in zaton alternative na drugi?
Slovenija je bila še ne tako dolgo nazaj del vzhodnega bloka, kjer se je na vsak način poskušala poistovetiti s sodobno kulturo Zahoda. In jo tudi čim bolj oponašati. Popularna kultura je takrat, vsaj v urbanih okoljih, težila k sodobnosti in ta sodobnost se je po takratnih kriterijih dogajala predvsem v tujini. Tito je po prekinitvi sodelovanja s Stalinom mehko naznanil, da je čas, da se prekine s socrealistično estetiko (in etiko) in da bi bilo dobro vkorporirati več modernizma v likovno sceno in mogoče tudi odpreti vrata za nekaj džeza, ki je bil takrat na Zahodu zelo popularen. Leta 1958 je prišel prvič v Slovenijo Louis Armstrong, kar je bil konec 50. višek modernizma, ki ga je Jugoslavija še lahko sprejela. Ta se je kmalu nadaljeval z rokerskimi koncerti tujih izvajalcev in z njihovimi kopijami, ki so nastajale v Sloveniji. Te so bile včasih še bolj 'papeške od papeža', poskušale so se obnašati bolj radikalno od tujih skupin.

Fenomen Modrijanov je prav tako povezan z ekonomijo ter politično identifikacijo, ki je v Sloveniji trenutno takšna, kakršna je. Zahod je kmalu po osamosvojitvi Slovenije izgubil veliko privlačnosti in samozadovoljni Slovenci iščejo novo identiteto kar na domači grudi. Je pa skrb vzbujajoče, da je tudi mladina, celo študentska, precej dovzetna za 'metafiziko' Modrijanov in njim podobnih, dosti bolj kot za neko urbano sceno. Zato je vprašanje, kaj je urbano v teh časih, na mestu. Vsekakor je prišlo do velike degradacije urbanih vsebin in mogoče so jih ljudje tudi siti. Urbanost sama po sebi pač še ne ponuja odrešitve.

Nekateri pravijo, da je zatekanje k Modrijanom izhod oz. umik od monotone ponudbe.
Res je. Defetizem. Poraz. Sprijaznjenost z miljejem. Umik iz monotone kulturne ponudbe v monokulturo. Hkrati pa sovpada z idejo, da jejmo slovensko, ker je domač krompir boljši kot tuj.

Če so v Rusiji razumeli kot provokacijo vašo predelavo skladbe Sympathy for the Devil, zaradi česar so odpovedali dva koncerta na zadnji turneji, kaj bi bilo provokacija v tem trenutku v zahodnem svetu?
Verjetno je največja provokacija v teh časih, če se obnašaš čim bolj normalno. Žal imamo mi večkrat te in podobne težave s prepovedmi, zato smo se že navadili na to. Pred kratkim smo dobili zavrnitev oz. na pol prepoved koncerta v Nemčiji, v mestu Karlsruhe, ki velja celo za intelektualno študentsko središče. Organizator, ki si je najprej želel našega nastopa in si ga menda še vedno želi, se je raje odločil, da tega trenutno ne naredi, saj je njegov klub odvisen od občinskega denarja. Boji se, da bi kakršen koli negativni komentar na naš koncert - pa četudi samo na Facebooku - ogrozil donacijo mesta klubu. Žal se takšne stvari res dogajajo. Tudi v Parizu se moramo vedno znova ukvarjati z isto težavo potencialne prepovedi naših koncertov, ker obstaja nekakšen apriorni zadržek do Laibacha, ne glede na to, da smo tam igrali že velikokrat in da so naši koncerti praviloma dobro ocenjeni in minejo brez kakršnih koli izgredov. Še en dokaz, da živimo v času pozabe, ko že danes pozabljamo na stvari, ki so se zgodile včeraj.

Če vzamemo pod drobnogled dejstvo, da danes pozabljamo na stvari, ki so se zgodile včeraj, v kontekstu Kurzschlussa, je to klub, ki danes je, jutri ga ni. Ostal bo spomin. Kaj pa se v tem primeru zgodi z navezanostjo na prostor, ki sproži spomin?
Spomnim se te lokacije, ker so se v 80. letih, ko se je formirala urbana scena v Sloveniji, v sosednjem, prav tako kletnem prostoru zgodili zelo pomembni koncerti. Med drugim tudi Einstürzende Neubauten in Test Department. To so bila takrat zelo pomembna imena oz. pomembne skupine za urbano kulturo in Laibach je tem skupinam s svojimi nastopi in akcijami 'pripravljal teren'. Skratka, spomin je - ali ga imaš ali ne, verjetno pa ga je v tem času bistveno težje obdržati, ker je toliko dogodkov. V veliki meri pa živimo od spominov. Verjetno tudi Kurzschluss delno živi od tega. In ker so se organizatorji spomnili, kako je bilo dobro lani, so se vrnili v isti prostor. To je seveda logično.

Kako napreduje širjenje partije?
Počasi se širi. Odločili smo se, da želimo preoblikovati klub oboževalcev, ki se ustvarja okoli nas, v nekaj bolj kreativnega. Malo nam gre na živce, da si želijo od nas le podpisov in podobno. Takšen odnos res ni pretirano ustvarjalen. S širjenjem potencialne politične partije, ki je do neke mere tudi tema albuma, smo odprli možnost, da se ljudje med sabo povezujejo: ne samo pri zbiranju avtogramov, ampak tudi v kakšni bolj konkretni akciji. To je potencial, ki se lahko s časom razvije v kaj večjega. Podobno kot smo z ostalimi skupinami ustanovili Neue Slowenische Kunst v 80. letih in pozneje skupaj lansirali državo NSK. Ta ideja države je še vedno zelo zanimiva in državljane smo uspešno nagovorili, da so se začeli povezovati med sabo in ustvarjati samostojne akcije.

Je to približek "mikronacijam"?
Težko je državo NSK definirati kot mikronacijo, ker ni utemeljena na (mikro)naciji, ampak je po definiciji transnacionalna. Pri državi gre seveda za utopično idejo, podobno ideji, ki jo je imel že John Lennon s svojo imaginarno državo, ki jo je imenoval Nutopia. Tudi potne liste države je že izdajal. Tako da nismo prvi, smo pa najboljši (smeh).

Je mogoče združevanje brez mej?
Ja, seveda, obstaja brezmejno združevanje, poglejmo samo proti vesolju (smeh) …

Klavdija Kopina
Prijavi napako
Komentarji
dingdong
# 27.11.2014 ob 09:05
Vojkop5.
Preden daješ takšne vehementne sodbe o zadevi, o kateri nimaš pojma, bi se lahko za začetek naučil vsaj osnovnošolske slovenščine. Koltura, glazba, glazbeniki ???
Fuj !!
yoda
# 27.11.2014 ob 09:22
Laibach. Lahko so ti všeč ali pa ti gredo na živce. Dejstvo pa je, da nikogar ne pustijo ravnodušnega. In to je verjetno tudi njihov namen.
jopp
# 27.11.2014 ob 07:59
zo-diacal
bil bi presenečen...
jaz jih sicer ne poslušam se mi pa zdi fajn, da širijo kulturni spekter.
škamp
# 27.11.2014 ob 09:07
vojkop5 glaSba, ponovi si glaSba. glazbo imajo nekje drugje!
S svojim vedenjem, ne Z svojim vedenjem. zdaj pa še 1x počasi preberi kar si napisal in boš ugotovil, da nisi delal le slovničnih napak...
alcatraz
# 27.11.2014 ob 09:09
vojkop5, je s tabo vse ok???
Bivši uporabnik
# 27.11.2014 ob 10:15
Nisem fan,mi je pa všeč,da delajo svojo glasbo,imajo svoj sound,se ne uklanjajo trendom.
Zjesenic
# 27.11.2014 ob 10:52
@ancient

Urbana scena je vedno bila avantgardna in uporniška. Tukaj ne pljuvajo Modrijanov, ki so ruralna scena, temveč jamrajo, da je vse manj te urbane scene.

Ne bom pozabil, ko je pred leti skupina razposajenih Slovencev sredi Beograda prepevala pesem Mesečina iz filma Podzemlje (Kusturica, Bregović), so me vrli domači mladci spraševali ali smo vsi Slovenci taki seljaci ? Oni, da namreč poslušajo Rap, Rock n Roll, Metal...itd. Mesečino pa poslušajo seljaci ob vrtenju vola na ražnju.
Mr.Mr.
# 27.11.2014 ob 08:13
Vrhunsko. A je pevka njihova stalna članica al samo gostja? Zanimiv in izviren komad, sploh je pa video produkcija za pohvalit. Velja rek: Kolk dnarja tulk muzke :)
Bivši uporabnik
# 27.11.2014 ob 11:42
@frank james
Glej,umek in grammatik,črpata predvsem iz virtuale,se pravi,večinoma ustvarjata na podlagi tega kar jima je ponujeno v programih,glasba je linearna,predvidljiva,ni organska,sta pa carja v svojem svetu,imata svojo fan bazo.
Laibachi črpajo iz okolja,je bolj organska,v ospredju je art,sledi glasba,ne pravim,da je boljša,je drugačna,to sta dva popolnoma drugačna svetova.
dak
# 27.11.2014 ob 10:07
Najboljši slovenski band. Pridem na koncert. Super.

LP
Zjesenic
# 27.11.2014 ob 10:39
@vojkoP5

V katerem času pa ti živiš ? 1950 ?
Zjesenic
# 27.11.2014 ob 10:33
simfoničnega militantnega klasicizma zdaj pa vem vse :)
Nisem fan ampak podpiram. Še premalo je umetnikov pri nas, ki bi včasih malo preglasili radijske štance.
Buldog
# 27.11.2014 ob 10:27
@janezdolzan
27.11.2014 ob 10:23

Ti pa ne moreš nikjer mimo politike. Očitno imaš mokre sanje o politiki in AB.
Jure Novak
# 27.11.2014 ob 10:18
@Mr.Mr.
Vrhunsko. A je pevka njihova stalna članica al samo gostja? Zanimiv in izviren komad, sploh je pa video produkcija za pohvalit. Velja rek: Kolk dnarja tulk muzke :)

Mina Špiler - Melodrom
(nekaj najbolšega kar Slovenija ponuja)
alcatraz
# 27.11.2014 ob 09:16
Slovenija kot država je do svojih podanikov hudo neprijazna mačeha. Ampak velja načelo: imamo to, kar smo.
Že Avsenikom, ki veljajo za najdonosnejši slovenski izvozni artikel vseh časov, kar se glasbe tiče, je bilo takrat pojavljanje v preveliki meri na slovenskih odrih, omejeno, če že ne onemogočeno, ker v tistih časih je bilo pretirano poudarjanje slovenstva in slovenskih narodnih vrednot precej kočljiva reč.

Isto se dogaja Laibachom. Ker ta zavožena država in ta zavožen narod ne zna ali pa ni sposoben prepoznati, kaj je dobro in kvalitetno in kaj ne. Pri nas je bolj pomembno, komu kdo s svojo pojavnostjo hodi v zelje.
Kölm
# 27.11.2014 ob 07:46
Gut.
dharma
# 27.11.2014 ob 11:27
Tole z Mino je super kombinacija...U bistvu bi mogla bit ona leader.
anch
# 27.11.2014 ob 11:43
@bakasliskovic - Across the universe (original od beatlov, če se ne motim)

http://www.youtube.com/watch?v=_q5mlb3Bj
zs :)
hepimen
# 27.11.2014 ob 11:01
Kako zabavno, ko se v komentarjih pod članki o takih kultnih izvajalcih, kot je Laibach, oglašajo mulci, ki poslušajo Cyrus, Perry, Trainor ali Minaj in stari strici, ki prisegajo na U2 in Queen ali pa je ni čez kvaliteto Modrijanov in Avsenikov...
dingdong
# 27.11.2014 ob 10:19
Janx
Haha dobro opravičeno dejstvo, da ni več nobenega originalnega člana.

Hostnik je že dolgo mrtev, Knez pa je tudi zelo bolan, tako da....
ZeK
# 27.11.2014 ob 10:14
"Laibach je vzvišeno poslanstvo, ki zavezuje k fanatizmu!"
tim sein
# 27.11.2014 ob 13:19
@keketz
Ne maram, ko se nekdo obregne ob nikoli izrečen stavek ali kontext.... pa kaj...
bakasliskovic
# 27.11.2014 ob 11:32
kir je tist komad s konca 80-tih z Anjo Rupel? tist je blo res zakon...
zamudnik
# 27.11.2014 ob 10:10
Kako bizarna in neokusna glasbena skupina, fuj!

Trolaš, ne?
Mancica
# 27.11.2014 ob 14:40
V taki zvrsti glasbe se vedno najde tisoč fanatikov v malo večjem mestu, ki napolnejo dvorano.

Meni so Laibach zanimivi iz zgodovinskega konteksta ali pa celo gledališkega, glasbeno niso kakšnim Kraftwerkom niti blizu me pa moti, ko se jih postavlja na pidestal rušenja juge.

Laibach so se usedli na vlak panka in v bistvu še bolj direktno kot nekateri pank bandi, z kljukastimi križi in slikami sekali čez sistem. Jasno, da so jih potem prepovedali, saj so delovali obscesni, ne pa nevarni, saj se v ljubljanski, zagrebški ali kakšni drugi sceni centra za njimi ni naredila bistvena fan baza, ali pa kakšno gibanje, razen potem z NSK, ko so se na vse pretege trudilidoseči nekaj več.
BACK
# 27.11.2014 ob 14:25
em...ne pozabit, da so lajbah bli v svojih najboljših letih povsot po ameriki razprodani...to je fekt.
hepimen
# 27.11.2014 ob 14:21
Skrb vzbuajoče pa je to, da ti nekkdo da minus na podlagi tega, ker odkrito poveš, da se ti zdi bedno, ker nek član benda (ki je roko na srce kar uspešen, zato to še toliko bolj zmoti) "jamra" kot ti praviš, da je to, da ljudje ne poslušajo urbane scene, skrb vzbuajoče. Ne navede pa prav nobenega (no saj ga v bistvu tudi ni) razloga zakaj naj bi tako bilo. Pa Modrijani gor ali dol...

Jaz pa tega fdvjevskega skropucala ne razumem. Skrb vzbujajoče je, če dobiš na portalu minus, ker se ti nekaj zdi bedno? Mogoče se pa tistemu, ki ti je dal minus, zdi bedno, da se ti zdi bedno, kar je izrazil z minusom.

A če bi ti dal nekdo minus na podlagi tega, ker odkrito poveš, da se ti zdi bedno, ker ob svojem jamranju nek član benda navaja razlog, zakaj ljudje ne poslušajo urbane scene - na primer da radijske postaje forsirajo eno in isto komercialno sranje, urbane scene pa nič ali zgolj za vzorec - potem pa to ne bi bilo več skrb vzbujajoče? Mogoče je pa ta član benda razlog dejansko podal, pa v članku ni bil zapisan. Je potem to še vedno bedno in skrb vzbujajoče?
ti-ne
# 27.11.2014 ob 13:58
Od državnih sovražnikov do državnih herojev.
PS
Jani Novak na večerji s Pahorjem in nemškim predsednikom.
ZeK
# 27.11.2014 ob 13:23
"Totalitarizem in umetnost se ne izključujeta"
Janx
# 08.12.2014 ob 15:36
Sploh pa se Laibach z besedili niso ravno izkazali, glasbeno še nekako, vse skupaj je tako zame en dober performans, ki pa po nekaj komadih postane dolgočasen.
Janx
# 08.12.2014 ob 15:32
Ma dej, Laibach vas fopajo od leve in desne, ti pa tukaj neki nabijaš o eksperimentalnosti in konceptualnosti. Lahko vzameš tako ali tako, ampak če se podobnost sliši tudi nekako obstaja.
Mancica
# 28.11.2014 ob 13:00
Zakaj jih pa ne bi primerjala. Oboji izhajajo iz postmodernističnega sloga, osnova jim je techno, avdovizualije so podobne, stand in kakor vem jih tudi Laibach jemljejo za zgled.
ishgilliath
# 28.11.2014 ob 21:00
Ker so slogovno in konceptualno precej različni...

Oboji izhajajo iz postmodernističnega sloga
Ja, oboji izhajajo iz "postmodernističnega sloga" (kolikor je ta izraz sploh mogoče uporabljati v "popularni" glasbi), ampak isto lahko rečemo za praktično vso minimalistično glasbo, od techna do depressive black metala...

osnova jim je techno
Techno? Kaj ima techno s tem? Techno je povsem dobro definiran žanr elektronske glasbe, ki se je skupaj s Housom (s katerim sta osnova vse "four to the floor" glasbe) razvil sredi 80. v krogih mladih progresivnih afroameriških itelektualcev in ima osnove v klasičnih afro-ameriških žanrih (motown, gospel, funk), disko sceni in eksperimentalni elektroniki Kraftwerkov, pri čemer techno (za razliko od drugih elektronskih žanrov) bolj fokusira na futuristični človek-stroj koncept, skratka filozofijo Kraftwerkov.
Tako da, Kraftwerk so osnova za techno, ne pa obratno. Industrial scena pa sploh nima kakšne povezave z nastankom techna (ali obratno).

kakor vem jih tudi Laibach jemljejo za zgled
Seveda jih. Celotna idustrial scena jemlje Kraftwerke za zgled. V bistvu je tričetrt moderne glasbe (od elektronike preko rap, RnB, pop in indie scene do noisa, ambienta in podobnih "ne pop" žanrov) direktno ali posredno vplivano s strani njihovega pionirstva. Fak saj oni so praktično osebno izumil elektronsko glasbo! Kar pa še ne pomeni, da vsi ki jih imajo za vzor tudi kopirajo njihov zvok...

avdovizualije so podobne
No, avdio del zanesljivo ne. Kraftwerk s svojo minimalističo, synthpop repetativno elektroniko, Laibach so pa na drugi strani eni izmed pomembnejših imen industriala znani po svoji pompoznosti in eksperimentalnosti. Žanrsko sicer pašejo kamorkoli (EBM, neoklasika, martial industrial, darkwave...) ampak dejstvo je da njihov zvok večinoma nima posebnih podobnosti z estetiko Kraftwerkov. Dobro zadnji album je izjema po svoje, ampak ga itak ne moremo res označit za izdelek ki definira Laibach. Opus Dei, Nova Akropola, Baptism, Let it be itd.? Niti blizu Kraftwerk.
Pa tudi vizualno grozeča militantna naci estetika Laibachov ni primerljiva z umetno, futuristično in robotizirano podobo Kraftwerkov. Konceptualno se pa tudi ukvarjajo z različnimi tematikami, Kraftwerk s svojim man-machine futurizmom na eni in Laibach s svojim raziskovanjem totalitarizma skozi pop glasbo na drugi strani.

Oboje sta izjemna projekta, ampak meni se ne zdita dovolj sorodna, da bi se jih dalo kar takole primerjati...
dingdong
# 27.11.2014 ob 16:11
Ok Hostnik, za Kneza pa vemo zakaj je bolan.

Ne bi o tem v javnosti, lahko si pa misliš svoje...
ancient
# 27.11.2014 ob 13:46
@Zjesenic
In?
Skrb vzbuajoče pa je to, da ti nekkdo da minus na podlagi tega, ker odkrito poveš, da se ti zdi bedno, ker nek član benda (ki je roko na srce kar uspešen, zato to še toliko bolj zmoti) "jamra" kot ti praviš, da je to, da ljudje ne poslušajo urbane scene, skrb vzbuajoče. Ne navede pa prav nobenega (no saj ga v bistvu tudi ni) razloga zakaj naj bi tako bilo. Pa Modrijani gor ali dol...
Janx
# 27.11.2014 ob 14:19
Saj pravim The greatest rockenroll swindle. Folk jim pa še vedno naseda. Seveda, vsak rad verjame v nekaj.

Pa ne rečem, da je glasba slaba.
Janx
# 27.11.2014 ob 11:07
"Hostnik je že dolgo mrtev, Knez pa je tudi zelo bolan, tako da...."

Ok Hostnik, za Kneza pa vemo zakaj je bolan...
ishgilliath
# 27.11.2014 ob 20:00
Mancica
In zakaj bi kdo pri zdravi pameti (in z vsaj osnovnim poznavanjem glasbe/žanrov) sploh hotel kvalitativno primerjati dve tako različni zadevi, kot sta Kraftwerk in Laibach?

Drugače pa kaki časi so to bili... Test Dept. (ne pa " department", avtor članka!) in tisti pravi EN... Nepojemljivo, z današnjega vidika.

@dingdong
Si ni treba misliti svojega, je dokazov več kot dovolj. Še v hudo hardcore krogih ima Knez kar nezavidljiv sloves...
tim sein
# 27.11.2014 ob 15:56
@Mancica
Tako ja... poenostavimo ... iz kavča :)
misc
# 27.11.2014 ob 14:13
Kako nakladanje.
Prav trudijo se preproste odgovore umetniško kvazi inteligentno podajat.
Glumci.

Preživeti. 30 let isto.
Svirajo samo še za generacijo.
keketz
# 27.11.2014 ob 12:47
Ne maram, ko se hoče nek glasbenik povzdigniti nad drugega, kot v intervjuju vihtijo nos nad Modrijani. Ne nazadnje glasbi ne moremo (kot kulturi nasploh) postaviti smernic, da bi lahko rekli ta je boljša ali pa ta. Nekdo, ki je sposoben napisati 3-urno orkestralno delo za 50 glasbil ponavadi ni bolj priljubljen kot kakšen Avicci, ki štanca komade. Sicer pa so sami uspeli izključno zaradi vizualnosti.
frank james
# 27.11.2014 ob 11:17
Ne moti me niti njihova provokativnost niti delikatni texti, pa kaj pol, niti ne vem zakaj se dela ponekod tak strašanski halo okrog tega. Živimo v 21. stoletju in kdo bi jih zaradi tega preganjal ali prepovedoval je res idiot!! Meni osebno je pač njihova sama muzika strašansko dolgočasna in ko sem se parkrat sili da bi jih poslušal, mi ni ratalo.
Janx
# 27.11.2014 ob 10:07
"V samem izhodišču smo napisali, da je Laibach kolektivni ustroj, kjer se elementi, ki ga sestavljajo, menjavajo, čeprav ne nujno glede na obrabljenost "

Haha dobro opravičeno dejstvo, da ni več nobenega originalnega člana.

Z vsem rešpektom do Laibach, ampak vse to me spominja na The greatest rockenroll swindle :)

Pa še to, ne bi bilo Laibach, če ne bi bilo novega vala in če ne bi Irwinga naredila takih plakatov kot sta jih in se je potem vse začelo.
ancient
# 27.11.2014 ob 10:36
"..Je pa skrb vzbujajoče, da je tudi mladina, celo študentska, precej dovzetna za 'metafiziko' Modrijanov in njim podobnih, dosti bolj kot za neko urbano sceno.."

In zakaj že je to skrb vzbujajoče? Blodnje....
frank james
# 27.11.2014 ob 11:11
Spet se obremenjujejo eni z modrijani. Sploh pa Gramatik in Umek delata muziko , ki poleg super beata sede v uho, laibach pa sploh ni muzika!1 To je avdio vizualni perfomans, in ta skupina ljudi bolj sodi na gledališke odre kot na koncertne prireditve. Vse v stilu nekih vojaških parad v ritmu maršev, zraven pa govorjenje, pa neko tuljenje neke babe v megafon. Lepo vas prosim!!
bobo966
# 27.11.2014 ob 08:40
"Spočeti smo bili v Sloveniji, ampak že od leta 1985 nas v Slovenijo uvažajo"

Plačujejo pa vas iz slovenskega proračuna.

Glasba je pa super. Vse ostalo okrog NSK pa je samo obžalovanja vredno. Še posebej, ko so siromašnim Afričanom prodajali potne liste NSK.
janezdolzan
# 27.11.2014 ob 10:23
nisem vedel, da je Alenka Bratušek članica Laibacha?
GmO
# 27.11.2014 ob 09:52
Kako bizarna in neokusna glasbena skupina, fuj!
zo-diacal
# 27.11.2014 ob 07:05
Tele Laibach so čist smešni, pravi komedijanti. Jih sploh kdo jemlje resno?
vojkop5
# 27.11.2014 ob 08:42
Sramota za Slovensko glazbo je skupina katera je nastala oz. se kotila v Sloveniji in sprejema načela zavestnega vznemirjanja ljudi. Takšne kolture ne sprejema nobeden umsko usposobljen človek v okolju življenja. Veliko dobre glazbe in idej so ustvarili tudi vrstniki in mlajši glazbeniki, pa niso z svojim vedenjem motili in osramotili nikogar. Zakaj se sami ne izprašajo, zakaj jih lastna družba ne sprjema kot idole in lahko delujejo od denarja kvizlingov v politiki, kateri podarjajo njihovo glazbo političnim partnerjem, da so lahko zasužnjili Slovenijo. Vse je v glavah ljudi in je bilo predvideno že preden, je narod pričel spoznavati naravo in družbo te skupine. Fuj ...
Kazalo