Glasba
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 0.0 od 0 glasov Ocenite to novico!
Carlos Kleiber je v Ljubljani dirigiral le dvakrat. Foto: RTV SLO
Spominu na Kleiberja se je lani poklonil tudi Riccardo Muti. Foto: EPA

Dodaj v

V spomin na Carlosa Kleiberja

Koncert in odprtje spominske sobe
3. julij 2005 ob 12:04
Konjušica - MMC RTV SLO

75. obletnico rojstva dirigenta Carlosa Kleiberja so v Konjšici počastili s spominsko slovesnostjo in koncertom.

Program se je zaleč s pozdravnimi nagovori, med katerimi je o slavnem dirigentu govoril tudi direktor dunajske filharmonije Clemens Hellsbeg. Vrhunec prireditve je bil koncert kvarteta dunajskih filharmonikov in odprtje spominske sobe, ki sta mu sledila še koncert Orlekov in nastop folklorne skupine Javorje. S Konjšico je bil avstrijski dirigent povezan prek žene, balerine Stanke Kleiber. V kraju, kjer je lani umrl, je tudi pokopan.

Povezava s Slovenijo bolj zasebna kot poklicna
Kleiber je v Ljubljani dirigiral le dvakrat, in sicer leta 1981 simfonikom RTV Slovenija, leta 1997 pa orkestru Slovenske filharmonije. Tudi sicer je bil s Slovenijo povezan bolj zasebno kot umetniško, kot so zapisali prireditelji spominske slovesnosti, pa se mnogo vaščanom Konjšice sploh ni zavedalo, kako veliki osebnosti živita med njimi.

Iz Berlina v Argentino in nazaj
Življenjska pot je Kleiberja vodila praktično po vsem svetu. Rodil se je v Berlinu, kjer je bil njegov oče Erich direktor tamkajšnje opere. Po vzponu nacizma na oblast je v znak protesta odstopil in družina se je preselila v Argentino, od koder se je Carlos v Evropo vrnil šele po koncu vojne. Najprej je študiral kemijo, leta 1952 pa se je dokončno odločil, da se posveti glasbi. Že čez dvanajst let je postal dirigent züriške opere, kjer je ostal do leta 1966. V naslednjih letih je deloval v Münchnu, Stuttgartu, Potsdamu in Düsseldorfu, gostoval pa je tudi drugje po Evropi, v ZDA in na Japonskem.

Najboljši po Toscaniniju?
New York Times ga je označil za najboljšega dirigenta po Arturju Toscaniniju, njegove izvedbe Beethovnove Pete in Sedme simfonije pa veljajo za legendarne. Še večjo vrednost jim daje dejstvo, da se je Kleiber le redko odločal za snemanje. Vse, ki so ostale tako zapisane za kasnejše ljubitelje klasične glasbe, pa veljajo za odlične.

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo