V letošnjem letu, ko glasbeni svet praznuje 200-letnico rojstva in 130 let od smrti enega od velikanov klasične glasbe, bodo - po skoraj 30-letni odsotnosti Wagnerjevih del na ljubljanskih odrih - v SNG Opera in balet Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom 18. januarja premierno predstavili novo postavitev skladateljevega zgodnejšega dela Leteči Holandec oziroma Večnega mornarja, kot so opero prevajali v preteklosti. V sklopu dogodka bo Slovensko društvo Richard Wagner v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma pripravilo cikel predavanj. Cikel se bo začel 15. januarja s predavanjem Wagner za začetnike, 20. maja pa se končal s predstavitvijo teme Wagner in filmska glasba.
Wagner je kot nenehni iskalec novih glasbenih izrazov, ki so se najbolje odrazili v njegovih glasbenih dramah, tudi avtor tako imenovane "celostne umetnine" (Gesamtkunstwerk), ki je vsestransko vplivala na razvoj glasbe v 20. stoletju, obenem pa je skladatelj z njo začrtal vsebinsko smer v novorojenem kulturnem mediju - filmu.
Wagnerjeva glasba in film
Zato so se v društvu odločili, da bodo nepoznavalcem s prvim predavanjem iz cikla Wagnerjevo delo približali skozi filmski jezik. Mitja Reichenberg bo udeležencem predstavil tako Wagnerjeve glasbene zamisli kot tudi njihov vpliv na razvoj filmske glasbe. S tem predavanjem organizatorji želijo razbiti mit, da je Wagnerjeva glasba prezahtevna za razumevanje tega, kar glasba pravzaprav je. Reichenberg bo svet Wagnerjeve glasbe v filmu predstavil še v enem od poznejših predavanj in ciklus predavanj končal z wagnerjanskimi prvinami pri različnih avtorjih filmske glasbe.
"Pozabljeni" Wagner
Predavanje Jerneja Weissa bo med drugim osvetlilo pomen Wagnerja na Slovenskem nekoč in danes. Dela nemškega skladatelja so nekoč pogosteje uvrščali na koncertne in operne sporede ljubljanskih ustanov, danes pa so odgovorni za operno reprodukcijo pri nas nanj kar malo pozabili. Na predavanju, ki bo na vrsti 29. januarja, bo razloge za to Weiss predstavil v povezavi s kulturno-političnimi spremembami v 19. in 20. stoletju na Slovenskem.
O Wagnerjevi muzi in ritualnosti
Teja Saksida in Lovorka Nemeš Dular bosta na koncertnem predavanju predstavili skladateljevo edino fantazijo za klavir ter eno od poznejših klavirskih sonat, osvetlili Beethovnove vplive na obe deli ter se preko kultnega cikla pesmi za glas in orkester posvetili Mathildi Wesendonck, ki je bila kot Wagnerjeva muza ena odločilnejših figur v Wagnerjevem življenju in posledično tudi pri njegovem delu.
Gregor Pompe se bo osredotočil na Wagnerjevo "posvetitveno igro" Parsifal, s katero je nadaljeval svojo zarezo v operno dramaturgijo z ostanki ritualnosti, ne le krščanske liturgije, temveč predvsem z budistično logiko in ostalinami antične tragedije ali njenih ritualnih predhodnic.
Zahtevna harfa
Izviren način uporabe harfe, pri kateri je Wagner zaradi nepoznavanja inštrumenta razvil izredno domišljijo in posledično veliko zahtevnost od harfistov, s poudarkom na "Beckmesserjevi harfi", ki so jo ustvarili zgolj za potrebe opere Mojstri pevci, bo predstavila Tina Žerdin.
Celostna umetnina in gledališka skupnost
"Gesamtkunstwerk" ali celostna umetnina je skladateljeva lastna skovanka, neločljivo povezana ravno s skladateljevim delom. V okviru tega pojma bo Teja Saksida najprej zarisala kontekst njegovega nastanka, saj je s tem želel, da bi glasba kot umetnost lahko postala veliko močnejša, ter v slogu Wagnerjevega razmišljanja o smislu glasbe prevprašala cilje glasbenih, opernih, gledaliških, glasbeno-gledaliških in filmskih predstav v današnjem času.
Wagnerja zaznamuje tudi specifičen odnos do občinstva, saj je po eni strani preziral popularni okus, po drugi pa bil izredno zavzet za navezovanje stika z njim in si močno prizadeval vzgojiti lastno občinstvo. V svojem pisanju je rad idealiziral občutek skupnosti, ki je opredeljeval gledališko občinstvo v antični Grčiji in v Parizu Gluckovega časa ter spomin na to institucionaliziral tudi z ustanovitvijo lastnega gledališkega svetišča v Bayreuthu. Wagnerjanskemu občinstvu se bo posvetil Vlado Kotnik.