Gledamo
Ryan Reynolds je pod film podpisan tudi kot eden izmed treh soscenaristov; v enem izmed prizorov med odjavno špico se seveda spet zafrkava iz svoje vloge Zelene svetilke. Foto: IMDb
Ljubitelje stripovskih adaptacij je navdušila vest, da bo Josh Brolin po Thanosu v Maščevalcih igral še Cabla v Deadpoolu. Njegova pojava je dovolj impozantna in glas definitivno dovolj globok, a scenarij njegovemu liku v resnici ne vdahne prave globine. Ko Deadpool izpostavi, da bi popotnik v času lahko preprosto odpotoval še dalj v prihodnost in svojega nasprotnika ubil kot dojenčka ("in sproti pospravil še Hitlerja"), mu je težko oporekati. Če so že ozavestili tako veliko luknjo v zgodbi, zakaj je scenaristi ne skušajo zakrpati? Foto: IMDb
Novozelandec Julian Dennison je čudovit in si ga velja zapomniti, če si ga niste že po komediji Lov na divjaka. Foto: IMDb
V stripih je Domino menda Cablova nekdanja punca in dolgoletna zaveznica, v filmu pa nastopi na Deadpoolovi strani, torej v boju proti Cablu. Foto: IMDb
Deadpool, tako kot absolutno vsak blockbuster v zadnjem času, ne more brez omemb zvezdnikov in popkulturnih referenc na antologijske filme in pesmi iz osemdesetih in devetdesetih; pristop počasi začenja delovati cinično in preračunljivo. Foto: IMDb
Zaman boste iskali epizodno vlogico Stana Leeja: to je prvi Marvelov film, v kateri je ni. Foto: IMDb

Dodaj v

Filmska recenzija: Deadpool 2

Izredno težko je posneti duhovitejše nadaljevanje komedije od izvirnika
18. maj 2018 ob 12:32
Ljubljana - MMC RTV SLO

Lahko dvorni norec Marvelovega filmskega vesolja, ki ima še vedno obraz, podoben "avokadu, ki je seksal s še gršim avokadom", s svojim obešenjaškim humorjem preseka zasičenost s filmi o superjunakih? Absolutno, če si ne boste delali utvar, da je Deadpool dejansko dvignjen sredinec konceptu blockbusterja.

Če se strinjamo, da je večni izziv nadaljevanj vprašanje, kako ponoviti uspeh predhodnika, ne da bi pri tem ponavljal dobesedno isti zaplet ali šale, je Deadpool sklenil nekakšen kompromis: v drugem delu izpili svoj humor, ne more pa več računati na element presenečenja.

Stripovski lik, ki sta ga pred skoraj tridesetimi leti ustvarila pisec Fabián Nicieza in ilustrator Rob Liefeld, je za svoj žanr pomenil nekaj takega kot v devetdesetih Krik za žanr grozljivke: od znotraj je bril norce iz konvencij in prijemov žanra, ohranjal ironično distanco do svojega početja, ne da bi se pri tem odpovedal pripadnosti stripovskemu svetu. Deadpool mora torej tudi drugič ostati zvest svoji naravi: redno ruši t. i. četrti zid in se obrne direktno na gledalca v dvorani, da bi se skupaj rogali scenarističnim klišejem, ki se medtem odvijajo v zgodbi.

Prav, torej naj se skupaj smejimo lenim scenarističnim prijemom, kadar Deadpool opozori nanje ("Sledi računalniško animiran spopad!"), in jih spregledamo, kadar jih uporablja iskreno? Deadpool, tako kot absolutno vsak blockbuster v zadnjem času, ne more brez omemb zvezdnikov in popkulturnih referenc na antologijske filme in pesmi iz osemdesetih in devetdesetih; pristop počasi začenja delovati cinično in preračunljivo.

Kar ne pomeni, da šale same po sebi niso duhovite, da briljantne promocijske strategije, s katero se ne more primerjati absolutno nihče v filmski industriji, niti ne omenjamo. Metareferenčni zafrkantskosti lahko skoraj pripišemo celo datum premiere: studio si ga je drznil stlačiti tik za Brezmejno vojno (ja, Josha Brolina enkrat nagovorimo kot Thanosa) in tik pred samostojni film o Hanu Solu, ki v kina prihaja naslednji teden. Skregano z vsako racionalno logiko, a prav zato osvežujoče v svoji brezbrižnosti.

Še bolj kot v prejšnjem filmu pa postaja očitno, da protagonistov profani, samoponižujoči in cinični humor ni tako avantgardna in subverzivna gesta, kot si morda mislijo ustvarjalci. Še posebej, ker Marvel tudi s svojimi "težkokategorniki" (torej Maščevalci in Možmi X) vse bolj stavi na podoben pristop: Deadpool je na lestvici porogljivosti torej kako stopničko nad Iron Manom in dve nad Thorom - kako zelo revolucionarno je to sploh lahko? Še posebej, ker je v nebo vpijoče očitno, da je Wade Wilson vsem svojim pikrim enovrstičnicam navkljub sentimentalen romantik. Že res, da mogoče godrnja in nam izda kak ključen preobrat pet minut vnaprej, a v svojem jedru je Deadpool klasičen superjunak, ki se je pripravljen nesebično žrtvovati za višje dobro. Prestreči kroglo, namenjeno drugemu (in to v počasnem posnetku). V resnici ni nobene potrebe po predponi anti-.

Režiser David Leitch ("možak, ki je ubil psa Johnu Wicku") nas še enkrat spomni, da je kariero začel kot kaskader: akcijski prizori, še posebej tisti ultranasilni, so posneti na eleganten, navidezno brezšiven in kinetičen način; izkaže se vsaj toliko, kot se je z Atomsko blondinko. V resnici si lahko privošči še veliko več eksplicitnega, neutemeljenega nasilja kot lani s Charlize Theron, saj ga večinoma uokviri na način komičnega ali vsaj citata (prizor klanja azijskih gangsterjev je pač očitna referenca na Ubila bom Billa).

O detajlih zapleta nima smisla izgubljati besed, še posebej, ker je zelo podoben kot v prvem filmu: Wade Wilson/Deadpool (Ryan Reynolds) hrepeni po ponovnem srečanju s svojo ljubljeno zaročenko Vanesso (Morena Baccarin). Obenem se še vedno otepa snubljenja, da bi se pridružil Možem X ("Pa še ime je seksistično!") in razvije očetovsko zaščitniški odnos do osirotelega najstniškega mutanta z nadnaravnimi močmi (Novozelandec Julian Dennison je čudovit in si ga velja zapomniti, če si ga niste že po komediji Lov na divjaka).

Kot antagonist na prizorišče prikoraka časovni popotnik Cable (Josh Brolin); Deadpool se mu zoperstavi z improvizirano ekipo disfunkcionalnih rekrutov, ki imajo zelo širok nabor posebnih moči (od bruhanja kisline do nevidnosti; bodite pozorni, kdo se kot Vanisher pojavi za približno pol sekunde!) Edina novinka, ki ima potencial, da se obdrži, je Domino (Zazie Beetz) z absurdnim darom, da "ima vedno srečo". Nad konceptom neizbežnih nadaljevanj se lahko navdušim le, če mi kdo obljubi, da bo Domino ključen del zgodbe.

Sledijo različna poglavja mučenja, maličenja, pretepanja in razstreljevanja Deadpoola, ki je tako ali tako že od začetka izmaličen in samomorilsko razpoložen. Čustveno jedro zgodbe naj bi bilo njegovo strto srce, kar pa nam seveda težko seže do dna duše, če nam junak nenehno skače v besedo s svojim mazohističnim sarkazmom. Lik učinkuje na svoji primarni ravni, nikakor pa ni globoko razdelan ali večdimenzionalen.

Pod črto: naj vas pritoževanje ne zavede preveč. Deadpool 2 je absolutno duhovit in zabaven film z veliko višjim odstotkom posrečenih šal kot v večini žanrsko sorodnih filmov. A kaj, ko vemo, da ne bodo upoštevali svojega lastnega nasveta in "nehali po dveh, ker bolje ne more več biti". Odločitve, ali hoče biti franšiza blockbuster ali aroganten posmeh predimenzioniranim spektaklom, se ne bo dalo odložiti še enkrat.

Ocena: 4; piše Ana Jurc

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
oziris.va
# 18.05.2018 ob 13:23
@seba goričan;

Saj to je smisel. Film je popolna zajebancije vsega ... tudi gledalcev. Že prvi del je bil, ta drugi pa doda še eno lopato dreka na vse skupaj.

Ravno zato je odličen. Se hočeš odklopit od vsakodnevnega sranja?
Pogledaš Deadpool (2).

Se opravičujem MMC-jevim moderatorjem za morebitne grde besede v komentarju. Vse je bilo namerno. ;)
penzl
# 18.05.2018 ob 14:15
@seba goričan nisi ravno dojel poante Deadpoola kot lika, a?
Zlobni genij
# 18.05.2018 ob 14:29
Umiram od smeha. Ne zaradi humornih vložkov Deadpoola samega in njegovih stranskih likov, temveč bolj zaradi globokega intelektualnega razmišljanja, ker takšni filmi dejansko prikazujejo delček resnice kaj je dan danes narobe s svetom in ti dajo misliti. :)
Nikec3
# 18.05.2018 ob 15:48
Če so že ozavestili tako veliko luknjo v zgodbi, zakaj je scenaristi ne skušajo zakrpati?

Ker je film zajebancija in lahko ima koliko lukenj mu paše.
mb17
# 18.05.2018 ob 18:37
komur je bil všeč prvi del, mu bo tudi drugi :)
ForzaJuve!!
# 19.05.2018 ob 09:14
Mojstrsko narejen film, tudi zelo zabaven...pri gledanju sem se smejal vesčas
cartekmedo
# 18.05.2018 ob 16:18
Prvi film Deadpool mi je bil z razliko od drugih filmov o super junakih zelo všeč.
kurajber
# 20.05.2018 ob 07:29
ne ampak sama zgodba je tako brez vezna brez ideje ...totalna bedarija če ne ena največjih do sedaj videna
nuLanuLa
# 18.05.2018 ob 16:27
Obstajajo resni kritiki, ki se lotijo resne analize filmov in obstaja posebna lestvica fimov, za katere bi moja mama rekla:"Kolk je to neumno." In na tej lestvici je Deadpool med prvih 10.
djdj
# 18.05.2018 ob 18:02
Ne maram ZF filmov a prvi del me je nasmejal do solz, tako da sem ga kupil in je del moje videoteke. Upam, da mi bo tako všeč tudi drugi del, 'parodije akcijskega superjunaka'.
Nikec3
# 18.05.2018 ob 15:49
Sicer pa je humor v Deadpoolu nekje na nivoju stand-upa Vida Valiča - bolj švoh.
politik kritik
# 18.05.2018 ob 13:19
Vreden je ta film toliko, da je to edini film o superjunakih, ki sem si ga pogledal. Tudi to je nekaj.
Bivši uporabnik
# 18.05.2018 ob 12:30
Otročarija.
seba goričan
# 18.05.2018 ob 12:47
prvi del je katastrofa,ocena na imdb 8.3, čeprav bi mogl bit obratn...glavni igralec je tako slab, da ti enostavno gre na bruhanje, prežvečene in v naprej znane sex fore, gledanje pol filma v kamero in še in še...ob takem filmu se počutiš, kot da bi te nekdo non stop focal
Gledamo
link
Filmska recenzija: Kursk, prekletstvo globine
4
9. december 2018 ob 17:50 Ko je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja padel berlinski zid, tista stvarna manifestacija geopolitičnega koncepta železne zavese, v kateri se je udejanjala vsa brutalnost in absurdnost ...
Več novic ...
Kazalo