Gledamo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 23 glasov Ocenite to novico!
Kralj Artur: Legenda o meču
Bodoči kralj, kot ga spoznamo v legendi o meču, ima "ulične prebrisanosti" na pretek, z ničimer pa ne nakaže, da bi bil moder in preudaren vladar (pa čeprav najbrž manj okruten kot njegov stric). Foto: Blitz Film
Kralj Artur: Legenda o meču
Če je kdo po Mladem papežu še dvomil, kako zelo lahko Jude Law uživa v koži negativca, naj si ogleda Kralja Arturja. Njegova vloga je absolutno najsvetlejša točka filma. Foto: Blitz Film
Kralj Artur: Legenda o meču
Prva režiserjeva različica filma je menda trajala tri ure in pol. Foto: Blitz Film
Kralj Artur
Ženske vloge so večinoma brez dialoga in reducirane na anonimne prototipe "prostitutke", "maginje", "hobotničaste pošasti" in "ujetnice v stolpu". Ritchie na svojo zabavo ni hotel povabiti punc. Foto: IMDb
Kralj Artur: Legenda o meču
V scenariju se je našel celo prostor za Davida Beckhama, ki s svojim groteskno iznakaženim zobovjem (in karikirano slabo igro) sabotira, kar bi moral biti prelomen, ključen prizor filma. Foto: Blitz Film

Filmska recenzija: Kralj Artur - Legenda o meču

18. maj 2017 ob 17:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

Bliskovito hitre montaže, anahronistično duhovičenje, presežek testosterona: Guy Ritchie je očitno sklenil dokazati, da lahko zaščitne znake svojega sloga aplicira na katero koli obdobje zgodovine. Pljuni in jo stisni v srednjeveški Angliji.

Film je zelo očitno zastavljen kot zgodba o začetkih, prvo poglavje franšize: natančneje, Legenda o meču bi moral biti prvi od šestih filmov iz sage. A če ne ekraniziraš ravno Marvelovega stripa, se račun brez krčmarja včasih ne izide - film je v premiernem koncu tedna zaslužil 15 milijonov dolarjev. Za blockbuster, katerega produkcija je stala 175 milijonov dolarjev (in v resnici najbrž precej več, saj v to številko ni všteto trženje), to ni samo slabo. To je tako katastrofalno, da bi nekomu, ki se ne piše ravno Ritchie ali Hunnam, uničilo kariero. (Z njima bo seveda vse v redu; svojim ljubljencem Hollywood rad daje nove in nove priložnosti. Glej tudi: Johnny Depp.) Od petih nadaljevanj pa se lahko studio Warner najbrž vseeno kar poslovi. Pa s tako radostjo nam v zadnjih kadrih razkrijejo slavno okroglo mizo!

Guy Richie s Kraljem Arthurjem ponovi svoj pristop iz Sherlocka Holmesa, le da je namesto opusa Arthurja Conana Doyla na tapeti bretonski cikel: v obeh primerih je klasični literarni junak deležen nadgradnje v superjunaka. Legendo o meču začnemo in medias res: mitski grad Camelot je napaden; rušijo ga magi pod vodstvom Mordreda (Rob Knighton) - konflikt, ki pozneje v filmu ne bo igral praktično nobene vloge oz. bo v zgodbo stlačen na silo.

Roko na srce: začetna sekvenca je vizualno spektakularna. Orjaški bojni sloni z rušilnimi kroglami na rilcih so strašljive prikazni. Že tukaj Ritchie izkoristi priložnost za prvo izmed številnih zanj tipičnih bojnih sekvenc; kombinacija pospešenega in upočasnjenega gibanja ter zamrznjenih kadrov deluje kot pretirano stilizirana adrenalinska zmešnjava, a če ne drugega, pomeni vsaj osvežujoč odstop od konvencij žanra. Stilistično je Ritchie na filmu pustil neverjetno močan pečat: od kinetične gonje po ulicah do pametnjakoviča, ki razlaga "alternativno" različico dogodkov: Kraj Artur je odmev vseh režiserjevih najprepoznavnejših del, z RocknRolla, Pljuni in jo stisni (Snatch) ter Sherlockom Holmesom na čelu. Na neki način je tudi logično, da se mož, ki je v svojih filmih vedno iskal esenco britanskosti, loti mita v samem temelju britanske identitete - pa čeprav ta mit nato zelo svobodno pregnete v generično štorijo o genezi superjunaka.

A vrnimo se k zgodbi. Pod vsem uvodnim balastom se skriva pravi začetek zgodbe: benevolentni kralj Uther Pendragon (Eric Bana) skuša svoj prestol ubraniti pred morilskim povzpetništvom svojega brata, Vortigerna (Jude Law). Ker je Vortigern na svojo stran - z žrtvovanjem ljubljene žene - pridobil zle sile podzemlja, iz dvoboja odkoraka kot zmagovalec.

Utherjev mali sin Artur po spletu naključij pobegne in pristane v "Londiniumu", kjer odrašča pod okriljem deklet v bordelu. Integriteto njegovega značaja scenarij ilustrira na precej neokusen način: vikinga, ki je brutalno pretepel eno izmed prostitutk, Artur (Charlie Hunnam) prisili, da mora dekletu plačati ekvivalent letnega zaslužka. A ker so bili omenjeni vikingi pod zaščito kralja Vortigerna, se naš protagonist znajde v težavah; na suženjski galeji ga pretovorijo v Camelot, kjer mora vsak mlad moški prestati isti preizkus - tisti, ki bi iz kamna lahko potegnil čudežni meč Excalibur, je po prerokbi upravičen do prestola.

Arthur, ki očitno ni najpametnejši strateg, meč z lahkoto izvleče in že naslednji hip čepi v grajski ječi. Stric, ki ga je vsa ta leta skušal najti, ne izgublja časa s prikrivanjem svojih zlih namenov: Arthurja bo dal javno obglaviti in tako samo še konsolidiral svojo moč. Fantovo glavo s tnala reši intervencija Maginje (Astrid Bergès-Frisbey), ki je v tem filmu medel substitut za slavnega Merlina. (Ne, ženske v tej testosteronski ekstravaganci nimajo osebnih imen.) Scenaristi so Merlina očitno hranili za nadaljevanja, kar pomeni, da ga mogoče ne bomo nikoli videli. Od tu naprej se zgodba zaplete preveč, da bi jo detajlirano povzemali. V grobem: Artur mora zbrati četico zvestih odpadnikov, s katero se bo zoperstavil zlobnemu stricu, ki je obenem tudi demon z nadnaravnimi silami.

Čeprav je Hunnam videti kot izrezan superjunak, je njegov nastop - tako kot vsi preostali - površinski in v najboljšem primeru korekten. Edina svetla izjema je Jude Law, ki si resnično da duška kot okrutni povzpetnež, ki se ne bo ustavil pred ničimer, da bi obdržal krono. Njegova dejanja so na trenutke tako barbarsko okrutna, da ne sodijo več v film, namenjen kar najširšim nožicam v multipleksih; Ritchie zato najeksplicitnejše prizore po navadi zamolči z elipso ali diskretnim kadrom od daleč.

V scenariju se je našel celo prostor za Davida Beckhama, ki s svojim groteskno iznakaženim zobovjem (in karikirano slabo igro) sabotira, kar bi moral biti prelomen, ključen prizor filma. Ženske vloge so, ponavljam, večinoma brez dialoga in reducirane na anonimne prototipe "prostitutke", "maginje", "hobotničaste pošasti" in "ujetnice v stolpu". Ritchie na svojo zabavo ni hotel povabiti punc.

Legenda o meču je na trenutke zabaven poletni spektakel, ki pa ne uresniči potenciala svoje premise. Pri Warnerju bi si naredili uslugo, če bi se manj posvečali dodajanju novih fantazijskih pošasti in temu, katere like in zaplete bodo "prihranili" za prihodnje filme (kje je Lancelot??). Guy Ritchie se samozavestno požvižga na kanon arturijanskih legend, ki so prišle pred njim, in v svoj pastiš popkulturnih referenc mirno vključi vse od robinhoodovskih detajlov do pomežikov svojemu lastnemu opusu. In to niti ni graja: "resnega" pristopa k zabavnim temam smo od Warnerja že siti (beri: Zack Snyder). Vseeno pa se je težko otresti občutka, da je Kralj Artur zamujena priložnost.

Ocena: 3; piše Ana Jurc

Prijavi napako
Komentarji
fah-q
# 19.05.2017 ob 00:21
ritchie je znal bit zanimiv in ponavadi se ga splača pogledat...še posebej revolver je bl res hud film...če bo artur pol tako dober bo že dober.

za vse, ki se ukvarjate z blagajnami kot pokazateljem česarkoli (razen ekonomije) pa tole...ste slišali za blade runnerja? the shawshank redemption? children of men? fight club? al pa kar samega citizen kane-a? ta zadnji je sploh popoln dizaster v filmski zgodovini kot film...je pa res v tej družbi ediini zaslužil malo več (okol pol miljona) kot pa je koštal, ostali so delali samo zgubo in so bli čisti blagajniški flopi...tako da....najbrž poznate bolj da vinvcijevo kodo pa pirate s karibov (worlds end recimo), transformerse, hitre in drzne ter podobne "ne samo ne-flope ampak ultra uspešne filme" na blagajnah....in jih cenite kot vrhunske izdelke...

:)
STRIKE
# 18.05.2017 ob 20:20
Razočaran!
vnk
# 19.05.2017 ob 09:07
Ženske vloge so, ponavljam, večinoma brez dialoga in reducirane na anonimne prototipe "prostitutke", "maginje", "hobotničaste pošasti" in "ujetnice v stolpu". Ritchie na svojo zabavo ni hotel povabiti punc.

Joj, a je treba tlacit taksne v recenijo? A za RTV prispevek res ni mozno dobiti bolj odraslega in profesionalnega kadra.
anny22
# 20.05.2017 ob 00:48
Ma film je katastrofa celo v španoviji hwoodskih blockbusterjev, ki ne slovijo po kakšni hudi inteligenci in družbeni sporočilnosti. Scenarij je zmešan, da mu niti najbolj pozoren gledalec ne more slediti. Edini dve svetli točki so posebni učinki in pa kostumi, kar je veliko premalo, da bi se v blagajno nateklo cvenka.
balrog
# 19.05.2017 ob 14:16
Najboljša Arthurja za moje pojme spregledana mojstrovina Excalibur Johna Boormana iz leta 1981, z izjemno glasbeno podlago in izjemno igralsko zasedbo, ter seveda parodija Monthy Python's Holy Grail. Vse je o tem mitu povedal Boorman, Montyji pa so ga nato še de-mitizirali.

Guy Ritchie posnel na začetku dve kultni uspešnici, Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovk ter Vzemi in jo pusti, ki jih nikakor ne more preseči. Iz filma v film je slabši. Mogoče je bil še najbližje pri Holmesu in še to le v prvem delu.
Snežinkica
# 19.05.2017 ob 10:38
Joj, a je treba tlacit taksne v recenijo? A za RTV prispevek res ni mozno dobiti bolj odraslega in profesionalnega kadra

Očitno te zelo moti resnica.
fah-q
# 19.05.2017 ob 00:24
pri citizen kane-u bi morala bit besedna zveza "popoln dizaster" v navednicah...itak vsak, ki zna štet ve, da ga lahko uvrstimo vsaj v "top 3" če ne kar "goat" med filmi....
kosmatamuca
# 18.05.2017 ob 23:19
žalost od filma pretiravajo z znanstveno fantastiko
Kirenenko
# 22.05.2017 ob 10:35
Dobro povedano, čeprav je res, da številke še ne pomenijo vse, kar je lepo že nekdo izpostavil. Fast Furious, ki je sranje od filma ima na poti že osmi del, ker so not pač hitri avti in mišičasti fantje. Film in cela franšiza je pa vedno večji drek.

Gledal sem Arturja in tale recenzija je kar lepo opisala moj vtis. Preveč poudarka na nekih prehodih iz slow motiona v zelo hitro in podobnih prvin, ki tu sploh niso potrebne in veliko premalo fokusa na like, okolico in na sploh štorijo.
oziris.va
# 19.05.2017 ob 10:00
kosmatamuca
# 18.05.2017 ob 23:19

žalost od filma pretiravajo z znanstveno fantastiko


Mešaš pojme. V filmu so samo elementi fantastike. Znanosti ni.
Valuk_
# 19.05.2017 ob 07:25
Razočaran, preveč nametano skupaj in nasploh ne potegne. Odsvetujem
pinkfranc
# 07.06.2017 ob 12:15
»Snatch« v drugem in magičnem času

Ta viteški »Lock, Stock and Two Smoking Barrels« je relativno gledano super film, glede na kakovostno izbiro zadnjih let. Večina filmov je res slabih.

Tudi osebno mi je film bil celo bolj všeč, kot sem pričakoval ... realno je za kako 8+, ker brez vprašanja "zakaj pa ..." kakšnih 3x v filmu tudi ne gre, ampak saj to je vedno tako, še posebaj v takem ZF akcijskem žanru ... Ampak glede na to, kot kaže, bo na boxofficu pogorel, mu dajem 10-tko, ker film je z efekti, vizualno, glasbeno, scenarijsko odlično skomponiran in si zasluži več pozornosti. Ker po drugi strani kakšne vse skropucale od filmov poberejo čez pol milijarde dolarjev, enostavno ni pošteno ... ampak tak pač je ta svet!
moonylink
# 25.05.2017 ob 23:11
Najboljša Arthurja za moje pojme spregledana mojstrovina Excalibur Johna Boormana iz leta 1981, z izjemno glasbeno podlago in izjemno igralsko zasedbo

podpis, se danes ga rad pogledam...
oziris.va
# 21.05.2017 ob 11:46
Danes grem gledat :)
turquoise
# 19.05.2017 ob 17:54
Izjemna recenzija in analiza lika kralja Arturja, na lestvici od 1-10 ti dam 8-9. Bravo Ana!
Trubadur
# 19.05.2017 ob 08:20
Premalo je dokazov, da je kralj Artur obstajal še kje drugje, kot v pravljicah....
el CARTEL
# 19.05.2017 ob 11:46
torej ne zelo drugače od zgoraj omenjenih filmov, ampak ker se je že prvi vikend nasadil na svoj meč

falusni simbol,
takoj feministka nasprotuje :)
Snežinkica
# 18.05.2017 ob 18:54
Presenetljivo dobra ocena. Drugi kritiki so manj prizanesljivi, gledalci tudi, saj gre ob visokem proračunu za čisti flop v blagajnah. V prvem vikendu je zaslužil bornih 14,7 milionov USD.
JANEZ BLOND
# 18.05.2017 ob 18:36
Dober film
Filmske recenzije
link
Filmska recenzija: Odiseja
1
13. avgust 2017 ob 17:22 Za današnjo generacijo, ki je zakoračila v srednja leta, in še malce starejše občinstvo je bil Jacques Cousteau nekakšen superjunak druge polovice 20. stoletja, občutljiv in hkrati neustrašen ...
Več novic ...
Kazalo