Po hudi smučarski nezgodi se je odvetnica Tony (Emmanuelle Bercot) znašla v rehabilitacijskem centru. Odvisna od tuje pomoči in sredstev proti bolečinam, obuja spomine na burno zgodbo, ki jo je preživela z Georgiem (Vincent Cassel). Foto: Fivia
Po hudi smučarski nezgodi se je odvetnica Tony (Emmanuelle Bercot) znašla v rehabilitacijskem centru. Odvisna od tuje pomoči in sredstev proti bolečinam, obuja spomine na burno zgodbo, ki jo je preživela z Georgiem (Vincent Cassel). Foto: Fivia
Moj kralj
Pripovedi ves čas manjka zbranosti in izogibanje klasičnemu dramatičnemu trikotniku v tem primeru ne obrodi želenih sadov. Foto: Fivia

Toda če v romantičnih komedijah in ljubezenskih dramah zaljubljenca običajno pristaneta skupaj šele po tem, ko premagata številne prepreke in medsebojne razlike, Moj kralj ubere drugačno pot: odvetnico Tony (v upodobitvi Emmanuelle Bercot) in lastnika uspešne restavracije Georgia, ki ga igra Vincent Cassel, spremljamo od trenutka, ko se spoznata, do njune poroke, odraščanja njunega otroka in nazadnje do dramatičnega razhoda. Ti trenutki pa se ves čas prepletajo s prizori Tonyjinega okrevanja po razpadlem razmerju.

Kljub obetavnemu začetku filmu Moj kralj ne uspe zares, kar si zada. Če ob popolnem začetku ljubezenske zgodbe, v kateri Tony spozna privlačnega, romantičnega in duhovitega bogataša, napeto ugibamo, kje se bo zalomilo – saj zaradi izmeničnega preskakovanja na Tony, ki je pristala v bolnišnici, ves čas vemo, da bo šlo nekaj hudo narobe – je takrat, ko Georgio začne kazati prve znake sebičnosti, neiskrenosti in zaslepljenosti, tudi zgodba sama že precej manj prepričljiva, kot je bila sprva.

Lika junakov delujeta vse manj realistično in vse bolj kot lutki, ki se vedeta dramatično in neverjetno samo zato, da bi se v tej filmski zgodbi sploh kaj dogajalo; kemija, ki jo je bilo med igralcema čutiti na začetku, zvodeni in vsakdan njunih likov postaja čedalje manj zanimiv, prepiri ljubimcev, zakoncev in staršev ter sprave, ki jim sledijo, pa se vse manj razlikujejo druga od druge.

Vzporedna pripoved, ki ves čas spremlja njuno razmerje, je Tonyjino okrevanje po zlomu kolena na smučanju – in seveda je jasno, da pri tem ne gre le za telesno, temveč predvsem za čustveno okrevanje po disfunkcionalnem razmerju.

A film je s svojo razvlečenostjo, ponavljanjem in umetno dramatičnostjo že pred tem zapravil vse priložnosti za naklonjenost in sočutje, ki naj bi ju čutili gledalci ob tej pripovedi. Gotovo je težava tudi v tem, da si Moj kralj v izjemno ambicioznem razponu pripovedi zada nekoliko pretežko breme. Pripovedi ves čas manjka zbranosti in izogibanje klasičnemu dramatičnemu trikotniku v tem primeru ne obrodi želenih sadov.

Kljub izhodiščni misli tega besedila, da je mogoče ljubezenske zgodbe vedno povedati na nov način, filmu Moj kralj niti za trenutek ne uspe izstopiti iz povprečja. Morda sta Vincent Cassel in Louis Garrel, ki v filmu nastopata, pravzaprav edini prepričljivi razlog za njegov ogled.

Tina Poglajen; iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).