V filmski industriji so nadaljevanja eden izmed najlažjih načinov za zaslužek. Ker pa je hollywoodski stroj v odnosu do dobička "perpetuum mobile", ni presenetljivo, da so filmarji posegli tudi po predzgodbah. Tako nadaljevanja kot predzgodbe pa so dvorezen meč. Za drugi film trilogije Vojna zvezd lahko rečemo, da se uspešno zlije v že obstoječo izpred slabih 30 let.

Za Hannibala: Rojstvo zla pa lahko napišemo le: katastrofa. Thomas Harris, ki je ustvaril Hannibalov lik, je dokazal, da je romanopisec, in ne scenarist, saj je scenarij še slabši kot knjiga. Prva asociacija na Hannibalovo ime je najbrž Anthony Hopkins, ki je mojstrsko in glamurozno upodobil lik serijskega morilca. Gaspard Ulliel (Zelo dolga zaroka) igra neprepričljivo, "obetavni" igralec ima pred očmi preveč Hopkinsa in premalo lik, ki ga igra. Pika na i pa je seveda neumna zgodba, ki povod za Hannibalov "poklic" najde v doživetih vojnih grozotah v Vzhodni Evropi.

Med Hannibalom in Hopkinsom lahko mirno potegnemo enačaj, zato je bila že ideja o upodobitvi mladega Hannibala močno vprašljiva. Podoben enačaj je veljal za Supermana in Christopherja Reeva ali Pink Panterja in Pettra Sellersa. Nič čudnega, da so se vlogi naslovnega junaka odrekli igralci s »top liste«, med katerimi je bil najbolj izpostavljen Edward Norton.

Ocena: 1; piše: Slavko Jerič