Izbor kultura
Udeleženci kongresa v eni izmed dveh predavalnic videmske univerze, kjer je potekal dogodek. V prvi vrsti predsednica Slavističnega društva v obdobju 2014‒2018 Andreja Žele. Foto: Matjaž Zaplotnik
Organizatorji so se posvetili tudi šolskemu eseju. O tem so v Gusmanijevi dvorani na okrogli mizi o tekmovanju za Cankarjevo priznanje razpravljali Tina Gačnik, Saška Horvat, Jožica Jožef Beg in Igor Saksida. Foto: Matjaž Zaplotnik
Marija Pirjevec Paternu, Miran Košuta in Jožica Čeh Steger v sekciji Jubilejni Cankar. Foto: Matjaž Zaplotnik
Zelo obiskana je bila tudi okrogla miza o pouku slovenščine v vrtcu in osnovni šoli v Italiji, o kateri so se pogovarjali Norina Bogatec, Biserka Cesar, Ester Derganc, Vesna Jagodic, Suzana Pertot, Antonio Banchig in Tadej Pahor. Foto: Matjaž Zaplotnik
       Slovenščini je uspelo! Tega se morda ne zavedamo, vse nam je samoumevno, ampak v furlanskih očeh smo zgodba o uspehu. V 19. stoletju smo ujeli vlak in ustvarili samostojno državo. To je nekaj, česar Furlani nimajo. Slovenščina je uradni jezik EU-ja, furlanščina pa se poučuje le kot učni predmet. Naša zgodba bi torej lahko bila tudi drugačna.       
 Matej Šekli
Častna članica Vera Tuta Ban (v sredini) s predsednico društva Andrejo Žele in Marijo Pirjevec Paternu, ki je prebrala utemeljitev za podelitev častnega članstva. Foto: Matjaž Zaplotnik
Častna članica Irena Novak Popov (v sredini) z Božo Krakar Vogel, ki je prebrala utemeljitev za podelitev častnega članstva, ter predsednico društva Andrejo Žele. Foto: Matjaž Zaplotnik
Prikaz rezijanskih plesov v Rozajanskem dumu na Ravanci. Foto: Matjaž Zaplotnik
Ekskurzija se je končala z obiskom Solbice. Foto: Matjaž Zaplotnik

Dodaj v

Slovenščina ni samoumevna – in to v Vidmu vedo

Slavistični kongres letos v Italiji
9. oktober 2018 ob 06:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Letošnji kongres Zveze društev Slavistično društvo Slovenije (SDS), prirejen v prostorih Univerze v Vidmu, je z več vsebinskimi sklopi, posvečenimi jeziku slovenske manjšine v Italiji, njenim značilnostim, infrastrukturi in razvoju, furlanščini, prvi svetovni vojni, Ivanu Cankarju ter leposlovju v sklopu mature in Cankarjevega priznanja, privabil več kot 120 udeležencev.

Kongres so skupaj priredili Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm in Univerza v Vidnu oziroma njen Oddelek za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede, potekal pa je v na sedežu Univerze v Vidnu v Palači Antonini Cernazai. Viden je narečno poimenovanje za Videm oz. Udine, ki ga manjšina uporablja tudi na uradih.

Videmski kongres je prvi tridnevni kongres (četrtek–petek, 27.-29. 9.) po nizu kongresov v Ljubljani (2014–2017), skrajšanih zaradi finančne krize, in prvi zunaj Slovenije po 2009, ko je SDS štiriletno gostovanje v sosedskih državah, združeno s tematiko zamejstva, sklenil v Monoštru. Tudi letošnji kongres se je vsebinsko navezal na prostor slovenske manjšine ter po ljubljanskih zbornikih, ki so podali predvsem zgodovinski presek in vlogo SDS-a oz. njegovih pokrajinskih članov, zadnji leta 2016 pa se je ukvarjal s prevodoslovjem, prinesel nekaj aktualnih poudarkov o stanju v stroki, zlasti tisti pogosto prezrti, ki raste iz vztrajnega prizadevanja strokovnjakov zunaj matice.

Kongres tudi o maturi in Cankarjevem priznanju
Prvi dan je bil tako jezikovno obarvan, s prispevki o značilnostih slovenskih narečij v Kanalski dolini, Rezij, v dolinah reke Nadiža in Ter, kasneje pa so v referatih predstavili pouk slovenščine v Furlaniji - Julijski krajini ter možnost študija slovenskega jezika in književnosti po italijanskih univerzah. Že plenarno zasedanje je sicer osvetlilo prisotnost slovenščine v Videmski pokrajini ter položaj furlanščine primerjalno s slovenščino, s prispevkom pa so se poklonili tudi letos umrli profesorici Fedori Ferluga Petronio.

Sekcija o Cankarjevem priznanju je na osnovi konkretnih primerov in večletnega pregleda tekmovanj obravnavala predvsem način vrednotenja esejev in bralno zmožnost. Tudi maturitetni sklop se je posvetil zlasti eseju ter nekaterim vsebinskim poudarkom letošnjih maturitetnih knjig – Angela pozabe Maje Haderlap ter Francoskega testamenta Andreia Makina. Prvi dan je sklenil prav pogovor s koroško avtorico večkrat nagrajenega romana.

Obiskovalci so lahko prisluhnili še prispevkom o književnih odmevih prve svetovne vojne, Cankarjevem vplivu na Fulvia Tomizzo in italijansko književnost sploh, slovenskem ustnem izročilu v Videmski pokrajini ter obravnavi slovenske književnosti v Italiji.

Vse več otrok z italijansko materjo ali očetom
Za udeležence kongresa je bil organiziran tudi sprehod po središču Vidma s furlanskim vodičem, nato pa okrogla miza o slovenščini v italijanskem šolstvu. Raziskave Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) s sedežem v Trstu so pokazale, da se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom povečuje delež otrok iz mešanih zakonov. Dvojezičnost je vse bolj dojeta kot prednost, Italijanom se tako tudi poveča dostop do študija, hkrati pa starši otroke v slovenske šole vpisujejo tudi iz praktičnih razlogov, npr. bližine, prijateljev, dobre organiziranosti ustanov. Veliko staršev v slovenskem šolstvu vidi privilegij, ki ga sami niso bili deležni. Kljub temu v Videmski pokrajini edini zavod s slovenščino kot enim izmed učnih jezikov ostaja šola v Špetru, prizadevanja za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na podeželju so povezane tudi z ohranjanjem podružničnih šol ter lokalno politiko.

Med največjimi ovirami za uspešno učenje slovenščine je pomanjkanje možnosti za njeno rabo v domačem okolju. V Trstu se dvojezičnosti tako pogosto sploh ne zavedamo, v prodajalnah in kavarnah je ni čutiti, čeprav so mnoge v lasti Slovencev. V tem smislu je spodbudno sodelovanje italijanskih in slovenskih šol ter organiziranje izletov onkraj meje. Ne nazadnje tudi profesorji italijanščine opažajo, da najstniki berejo vse več vsebin v angleščini.

Nova ekipa že snuje nov kongres
Kongres je prinesel tudi novo vodstvo. Na občnem zboru v petek dopoldne je bil za novega predsednika izvoljen Matej Šekli, zamenjala pa se je tudi organizacijsko-tehniška ekipa. Novi predsednik že končuje finančno konstrukcijo prihodnjega kongresa. "Zasnova kongresa se je izkazala za dobro," pravi in dodaja, da morajo še naprej graditi na kakovosti strokovnih vsebin ter hkrati imeti posluh za konkretne potrebe pedagogov, ob zavedanju, da se kongres v celoti vrednoti tudi po spremljevalnem programu. "Kongres mora pritegniti in s tega vidika je zelo dobro, da ponudi kaj novega tudi v turističnem smislu."

"Nastopajoči so poznavalsko predstavili in tudi problematizirali stanje rabe in učenja slovenščine in tudi rabe slovenskih narečij v tem delu zamejstva. Dovolj jasno in natančno so bile predstavljene možnosti učenja slovenščine od vrtca do univerze – konkretizirane so bile možnosti in tudi pomanjkljivosti. Takšna celovita predstavitev trenutnega stanja je bila koristna za stroko in za širšo zainteresirano javnost; na podlagi podatkov, ki jih prinašajo prispevki v zborniku se dá v nadaljevanju marsikaj konkretnega storiti in izboljšati,"pa se je s povedanim strinjala tudi dosedanja predsednica Andreja Žele:

O svojem predsedovanju je povedala: "Ta štiri leta predsedovanja so bila precej pestra. Praznovali smo jubileja 80-letnico društva in 40-letnico pokrajinskih društev in naredili kronološke preglede delovanj. Burne so bile razprave o slovenščini kot učnem jeziku na slovenskih univerzah (to zlasti celo leto 2016). Z uspešno peticijo (čez 9.000 podpisnikov) smo dosegli, da se 8. člen o učnem jeziku v visokem šolstvu ni spremenil v škodo slovenščine kot učnega jezika. V zadnjem letu je stekla vseslovenska akcija o rabi slovenskega jezika med Slovenci pod naslovom Všeček za slovenščino. Razprave o slovenskem jeziku in slovenski literaturi kot predmetni vsebini na maturi pa še potekajo. Pomemben je kontinuum in kot kaže, se bo delovanje v društvu prav tako intenzivno nadaljevalo – vsebine in problemi so že zastavljeni ..."

Dve novi častni članici in pet posebnih priznanj
Na petkovi slavnostni večerji so za častni članici razglasili Vero Tuto Ban kot eno ključnih "soustvarjalk kulturnega in družbenega življenja slovenske skupnosti v Italiji", dejavno na pedagoškem, raziskovalnem in društvenem področju, ter Ireno Novak Popov za njen izredni prispevek k proučevanju in podajanju slovenske književnosti, zlasti poezije, pri čemer je treba izpostaviti tridelno zbirko Antologija slovenskih pesnic.

Priznanje SDS-a so prejeli še Živa Gruden, nekdanja ravnateljica Dvojezičnega šolskega središča v Špetru Slovenov, za dolgoletna pedagoško-raziskovalno delo, Bruna Balloch, ki je kot učiteljica učence spodbudila k zbiranju ustnega izročila iz Subida in okolice, nato pa tudi sama zbirala pravljice in drugo ljudsko blago in ga vestno objavljala b Mladi lipi in drugod, Maria Bidovec za njeno prevajalsko delo, monografijo o Janezu Vajkardu Valvasorju ter prizadevanja pri ohranjanju študija slovenskega jezika v Vidmu, Rimu in Neaplju ter zanimanja za vse slovansko sploh, Roberto Dapit, nekdanjemu lektorju za furlanski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, danes pa profesorju na Univerzi v Vidmu, za kulturno-narodopisne in jezikovne študije beneškoslovenskega prostora, zbiranje ljudskega blaga v Reziji in požrtvovalno pedagoško delo ter Ksenija Majovski iz študijske knjižnice v Trstu za predan prispevek v bibliotekarstvu – med drugim je uredila več bibliografij – in kulturnem življenju v Trstu.

Rezija še vedno očarljiva
Organizatorji so bili veseli tudi nad izrednim odzivom za sobotno ekskurzijo, saj je število prijav krepko preseglo število sedežev na avtobusu. Matej Šekli je slaviste mimo Pušje vasi (it. Venzone) in Možaca (it. Moggio) povedel v Rezijo, to Rozajansko dolino, ki v narodopisnem svetu slovi po izredni folklorni dediščini, po Zverinicah iz Rezije je dobro znana tudi otrokom v Sloveniji.

Prebivalstvo doline počasi upada tudi zaradi izseljevanja, se pa vse več ljudi zaveda, da je prav še vedno živa jezikovno-folklorna dediščina lahko vir zaslužka prihodnjih rodov Rezijanov. Ti sicer zaradi italijanskega vrtca izgubljajo stik z narečjem, tradicija glasbe, plesa in praznovanj, zlasti pustnega, pa je še zelo živa.

Kulturni program se je začel v Kultürskem čirkolu Rozajanski dum na Ravanci (it. Prato) s predavanjem o rezijanščini ter predstavitvijo plesov s soudeležbo navzočih ob zvokih rezijanskih godal citire in bunkule. Sledilo je kosilo z značilnima jedema jid no sër (polenta s sirom) in ćalčuni – trikotastimi žepki z nadevom iz skute, špinače in rozin, postreženimi v masleni omaki z žajbljem. Luigia Negro, ki je slaviste sprejela že v Rozajanskem dumu, je obiskovalcem doline popoldne razkazala še Muzeo od tih rozajanskih judi, etnološki prikaz življenja v dolini nekoč na Solbici (it. Stolvizza).

Rok Dovjak
Prijavi napako
Komentarji
patriot1970
# 09.10.2018 ob 08:22
exwannabe
# 09.10.2018 ob 08:01
Prijavi neprimerno vsebino Tudi v Velenju ni samoumevna....že dolgo časa....


Še malo,..pa bomo otroke vozili na tečaje slovenščine v Videm, na Madžarsko in v Avstrijo!

https://www.delo.si/lokalno/prekmurje/sl
ovenska-manjsina-je-vstopila-v-zavest-madzarov.html
povzetek
# 09.10.2018 ob 10:27
@Deschamps
A Udine in v Vidmu.

@discoversci
Jezikoslovci samo skrbijo, da standardni jezik ohranja kompleksnost in je hkrati natančen in prilagodljiv. Pogovorni jezik poenostavlja pravila in zato ni primeren za vsak namen. Trditi, da jezikoslovci zapletajo slovenščino, je kot bi trdili, da je Microsoft zakompliciral Okna.
Sklonjen
# 09.10.2018 ob 10:45
Slovenščina ni samoumevna – in to v Vidmu vedo

Tudi v Ljubljani jo vse poredkeje slišimo!
tomo098
# 09.10.2018 ob 15:53
" ker bodo s tema dvema jezikoma lohk funkcionirali na dost večjem prostoru"

Zakaj potem tavati po novih stranpoteh namesto, da se kar takoj oklenejo angleščine ali kitajščine?
povzetek
# 09.10.2018 ob 13:25
@bm 1950
Primerjava ni najbolj posrečena.
Microsoft je zakompliciral Okna.


Se uklonim tvojim argumentom.
GorskiSkrat
# 09.10.2018 ob 11:26
Ljudje se predvsem ne zavedate(mo), da je materinščina naše osnovno orodje. Če pa je osnovno orodje slabo, kot temelji, tudi tisto kar je nadgradnja, ni ravno najboljše. In naš materni jezik ima temelje zelo švoh, pa če se na trepalnice postavite.
stewie
# 09.10.2018 ob 11:21
Sklonjen
# 09.10.2018 ob 10:45
Tudi v Ljubljani jo vse poredkeje slišimo!


V Ljubljani že od nekdaj govorijo dialekt, ki nima skoraj nič skupnega s knjižno slovenščino.
"Učer sm šu po dougem cajtu spet mau u mest pogledat, kva dogaja. Furam se s trolo skori pou dneva, je blo fse zabasno na cest, mislim tu mač! Pol pa tm u stari Lublan srečam enga frenda, pa greva na en pir...jasn da sma bla do najstih u kafiču. Mater mam mačka dons..."

Včasihse mi zdi, da še Zagrebčani govorijo dialekt, ki je bliže knjižni slovenščini, kot pa folk u Lublan. No, zdaj sem pa še jaz začel s tem...
bm1950
# 09.10.2018 ob 11:03

povzetek
# 09.10.2018 ob 10:27
Trditi, da jezikoslovci zapletajo slovenščino, je kot bi trdili, da je Microsoft zakompliciral Okna.

Primerjava ni najbolj posrečena.
Microsoft je zakompliciral Okna.
stewie
# 09.10.2018 ob 10:24
Po tej logiki se je še najbolje naučiti jezik naših južnih bratov, pa za Slovence je tudi najlažje (pričaj srpski da te ceo svet razume press).
stewie
# 09.10.2018 ob 10:07
Na tem portalu vsakodnevno pišejo še marsikatere druge črke, ki jih slovenska abeceda ne pozna. Recimo Q, X, Y, W, včasih tudi samoglasnike z raznimi naglasnimi znamenji. Te moti tudi uporaba teh črk?
zapravico
# 09.10.2018 ob 08:49
Ko smo že pri slovenščini,katera črka je Ć in Đ ki jo vsakonevno pišete na tem portalu? PP
penzl
# 09.10.2018 ob 07:38
Tam ni, kaj pa pri nas?
Blumi
# 09.10.2018 ob 11:35
Slovenščina je najlepši jezik na svetu.

Je tudi izvor vseh slovanskih jezikov.

Nas razume ena petina sveta, geografsko
AMFIBIJA
# 09.10.2018 ob 07:10
V Vidmu to vedo, so fakti znani,
da slovenščina se zapostavlja,
da iz javnosti se jo odslavlja,
pa očitno najbolj je v Ljubljani!
Blumi
# 09.10.2018 ob 12:14
Hvala, Amfibija, zelo lepo!
AMFIBIJA
# 09.10.2018 ob 12:04
Blumi

Da petina nas sveta razume,
dobro na Kitajskem sem občutil,
nisem niti v sanjah prej zaslitil,
prodajalec da po rusko ume.

Da stodvajset stane, je pograbil,
ko prijatelju sem glasno rekel,
da se zlahka s ceno bo opekel,
bleknil cifro sem in se spozabil.

Da pa štiri so petine takih
v svetu, ki ne bodo nič dojeli,
to že v Poreču smo doživeli,
in še bolj pri južnejših "rojakih".

Prav zato Kitajsko res pogrešam,
ko se zdajdem samcat med Slovani,
ah, pa saj tako je že v Ljubljani,
to spoznanje javno izobešam.
penzl
# 09.10.2018 ob 12:20
@GorskiSkrat daj nas razsvetli prosim, kakšni so torej ti slabi temelji?
Pokemon
# 09.10.2018 ob 11:16
ma ni sam število ljudi, s kerimi se lohk zmeniš. gre tud za to, kak so razvite države, u katerih lohk z nekim jezikom funkcioniraš - kar pomen tud razlike u kariernih možnostih in kak hitro se lohk privadiš na novo okolje s selitvijo za delo, čeprov tam u italiji ali avstriji tud u domačem okolju hitrej dobiš perspektivno delo. balkanske države so razsulo in ljudje sam gledajo, kak hitr se bojo izselili iz njih, tak da ljudje iz razvitih držav tja hodjo živet sam če se zaljubijo u koga tam, turistično pa zarad nižjih cen. italija, švica in francija na eni strani al pa nemčija, avstrija, švica in lihtenštajn na drugi so nek čist druzga. s slovenščino lohk funkcioniraš sam u sloveniji, malem zamejstvu in sam delno u balkanskih državah (pa še to nočjo ljudje razumet). tak da italijanščina in nemščina sta sigurn dost bolši izbiri za človekov razvoj kot slovenščina

razumem pa tud pobude da bi na podiplomskih študijih fakultete imele za glavni jezik angleščino. tak da bi lohk tud tujci lažje študirali in poučevali u sloveniji ter prinesli svoja neprecenljiva znanja od vsepovsod tud študentom, ne sam profesorjem. in da bi bla literatura za študij res na nivoju
dimitri7
# 09.10.2018 ob 12:56
Zakaj pa nam pravijo Severna Albanija?
Pokemon
# 09.10.2018 ob 10:20
italijanščina je dost bol uporaben jezik kot slovenščina - u njej se lohk zmeniš z dost večjim številom ljudi; pa tud španščino, portugalščino in francoščino se dost lažje učiš, če že znaš italijanščino. tak da razumem zamejce v italiji da se rajš učijo italijanščino in zamejce u avstriji da se rajš učijo nemščino ker bodo s tema dvema jezikoma lohk funkcionirali na dost večjem prostoru in z dost več ljudmi ko s slovenščino
discoversci
# 09.10.2018 ob 07:18
Ja, ni samoumevna. Je pa dejstvo da slavisti znate zakomplicirati slovenščino do amena. Jasno, sicer bi bili sami sebi namen. Nekaj pač morate počet.
Deschamps
# 09.10.2018 ob 07:13
V Udinah
Kazalo