Jezikovni spletovalec
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 16 glasov Ocenite to novico!
isti, enak
Ponovimo še enkrat: v knjižnem jeziku razlikujemo med pridevniškima zaimkoma enak in isti: enaka sta predmeta, ki se v ničemer ne razlikujeta, isti predmet pa je tisti, o katerem smo že govorili, je unikaten oz. eden in edini. Foto: MMC RTV SLO
false
Katerega Božička ste pričak(ov)ali vi? Foto: Reuters
ki, kateri
Tudi "ki" in "kateri" sta naša stara znanca. Navedimu tu le najmanj sporno: "ki" z ustreznim osebnim zaimkom prevladuje v spontani rabi, ob predlogu ali v posebnih primerih, ki bi sicer delovali dvoumno, pa ga nadomestimo s "kateri". Včasih pa naletimo na "ki" kljub predlogu - ni nemogoče, je pa zaznamovano, neobičajno. Povejmo še, da stavke lahko vežemo tudi drugače in da nizanje "kijev" ni priporočljivo. Foto: MMC RTV SLO
Nikalni
Spomnimo: ob samostalniku nastopa "noben", sam zase pa stoji "nobeden". Foto: MMC RTV SLO
Zaimki
Pogosto delamo napake pri sklanjanju - zapomnimo si, da mestnik in orodnik vprašalnega zaimka za živo nista enaka dajalniku, vse prepogosto pa pišemo tudi "s čem" namesto "s čim". Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Je bil letošnji Božiček isti, enak, drugi, prav tisti, kar neki - ali eden in edini?

Poznamo samostalniške in pridevniške zaimke
28. december 2016 ob 06:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zaimki so besede, ki so jih v starejših slovnicah uvrščali v poseben razdelek, danes pa jih obravnavamo v okviru besednih vrst, ki jih nadomeščajo: samostalnikov in pridevnikov, čeprav nekateri strokovnjaki govorijo tudi o zaimenskih glagolih.

Vsak dom ima svojega, pa vsak vrtec in šola; marsikatera podjetja pripravljajo božičkovanja in nekatera druga prednovoletna slavja … A v resnici je samo eden! Tisti, ki v božični noči pod vsakršna in vsakogaršnja božična drevesca položi dokaj marsikakšnih presenečenj; neki mož, a ne kar kateri koli, temveč isti kot lani ‒ on jih prinaša vsem tistim "ta pridnim".

V enem od spevov Odiseje domnevni avtor tega grškega junaškega epa, Homer, premetenega junaka Odiseja poimenuje z neosebnim zaimkom "Nikdo" oz. "Nihče". Odisej namreč kiklopskega velikana Polifema ne samo opijani, ampak ga tudi oslepi. Polifemovo besnenje iz sosednjih jam privabi druge Kiklope. Na njihova vprašanja o razlogih neznosnega vpitja Polifem odgovarja, da mu Nihče (ne) povzroča bolečine: "Nihče je tisti, ki me hoče zvijačno in s silo umoriti." "Če je Nihče tisti, ki ga hoče umoriti, potem lahko gremo spat," sklenejo Kiklopi.

Nihče, ki ga najdemo v Sovretovem prevodu Odiseje, je nikalni samostalniški zaimek, ki prisotnost osebe zanika. Oblika nikdo, ki jo uporabi Janez Gradišnik, pa je njegova redkejša zaznamovana sopomenka. Nikalni zaimki (nihče za človeka in nič za t. i. nečloveka) so ena izmed osmih skupin samostalniških zaimkov. Kot posamostaljeni pridevniški zaimek se nihče oblikuje v nobeden, ki sodi v eno izmed enajstih skupin posamostaljenih pridevniških zaimkov. Poznamo pa še štiri obsežnejše druge skupine pridevniških neosebnih zaimkov z enajstimi podskupinami. Oblike nobeden ‒ nobena – nobeno uporabimo, kadar govorimo o preglednem številu oseb, torej če je jasno, da govorimo npr. o dveh ljudeh: "nobeden izmed njiju", in ne "nihče izmed njiju". Treba je tudi razlikovati med nobeden (samostalniški zaimek, ki lahko stoji sam zase kot samostojni stavčni člen) in noben (pridevniški zaimek, ki potrebuje ob sebi jedrni samostalnik): "Noben sodelavec ni prišel na novoletno zabavo."

Slovenski jezik ima raznovrstne samostalniške in pridevniške osebne ter neosebne zaimke. Pri pouku slovenskega jezika v srednjih šolah zaradi (pre)obsežnosti te snovi in pomanjkanja časa predvsem področje neosebnih pridevniških zaimkov ostane nemalokrat v celoti nepojasnjeno in dojeto kot strukturalistično izjemno zahtevno poglavje slovenskega oblikoslovja.

Osebni samostalniški zaimki, kot pove že ime, izražajo osebo, ki jo izražajo v različnih številih in spolih, npr. on (3. oseba ednine, moški spol) ali nama (1. oseba dvojine, spola pa brez sobesedila ni mogoče določiti); lahko pa jim določimo tudi sklon (on – imenovalnik ali nami – orodnik). Neosebni pridevniški zaimki, tudi samostalniški, recimo vsak oz. vsakdo, pa glagolske osebe ne izražajo, saj so neosebni ‒ čeprav dejansko izražajo neko t. i. splošno tretjo osebo ednine, se pa nedvomno sklanjajo, pri čemer pogosto prihaja do neustreznih oblik.

"Ti pa res z ničemer nisi zadovoljen!« lahko slišimo npr. pri sklanjanem nikalnem samostalniškem zaimku nič, saj se orodniški sklon enači z mestnikom (pravilno: z ničimer). Pogosto se nepravilno sklanjajo tudi vprašalni zaimki, recimo "Le s čem nas bo presenetil letos …" (pravilno: s čim).

V slovenskih kuharskih oddajah se rabi stilno neustrezni pridevniški vrstni oziralni zaimek kateri in to na mestih, kamor ne spada, npr. "Dodamo muškatni orešček, katerega naribamo tik pred uporabo" ali "Na testo, katero je počivalo v hladilniku, položimo makov nadev". In potem se ta kateri, vse dokler jedi ne postrežemo, ne konča. V tovrstnih primerih je ustrezna druga oblika, tj. zaimek ki, ki ga uporabljamo v vseh oblikah, v katerih ne nastopa predlog, medtem ko je kateri načeloma ustrezen le v zvezi s predlogi, npr. "Juho, s katero zalivamo meso, na koncu previdno odcedimo".

Med istostne pridevniške zaimke uvrščamo tudi zaimka enak in isti. Enak uporabljamo, kadar poimenujemo dve identični stvari, ki se v ničemer ne razlikujeta; z zaimkom isti pa poimenujemo samo eno stvar. Z bratom npr. lahko nosiva isto majico, le da jo včasih nosim jaz, drugič pa on ‒ v tem primeru gre za eno in isto majico. Kadar pa imava oba enako majico, lahko vsak svojo nosiva tudi oba hkrati, če želiva, ker gre za dve enaki majici.

Pri majicah lahko precej preprosto določimo, ali gre za isto ali enako stvar; zadeve z istim in enakim Božičkom pa so malo bolj zapletene, vsaj dokler otroci poznajo samo istega, medtem ko o enakem pred njimi ne smemo govoriti.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
GupeM
# 28.12.2016 ob 09:24
Povejmo še, da stavke lahko vežemo tudi drugače in da nizanje "kijev" ni priporočljivo.

Kaj pa nizanje "inov"? Ko sem to bral, sem se spomnil na tisto zgodbo, ko sta oče in sin odprla delavnico z imenon Oče in sin. Oblikovalcu sta naročila reklamni plakat z imenom njune delavnice. Na vprašanje. če imata kakšne želje glede oblikovanja, pa je oče odgovoril: "Med oče in in in in in sin naj bo 5 cm prostora."

Malo za šalo, malo zares :) Članek pa tako kot (skoraj) vedno, super.
presenečen
# 29.12.2016 ob 08:45
Odlična rubrika. Predlagam še raziskovanje izvora besed.. Super.
Krimsky
# 28.12.2016 ob 08:30
O tem, ali je bog različnih religij enak ali isti, pa ne smemo govoriti niti pred odraslimi.
~
Odrasli (po letih) namreč izjavljajo naslednje:

A je edini bog.
B je edini bog.
C je edini bog.
D je edini bog.
...
X je edini bog.

Gramatika nam ob tem ne more pomagati, moramo uporabiti logiko:
Če imamo X medsebojno izključujočih se izjav, potem velja, da je najmanj X–1 zanesljivo napačnih.

Ker ima danes vsakdo 'pravico do svojega mnenja' (do svoje zablode), se navedeno izjavo pogosto označi kot še eno mnenje. Ne drži, sklep v logiki ni mnenje, ampak resničnostna sodba ...
Krimsky
# 29.12.2016 ob 14:16
@ Otman

Lahko sva še bolj precizna:
moj sklep velja v primeru, če je X najmanj 2
(šele takrat imamo lahko medsebojno izključujoči se izjavi).
asalobir
# 28.12.2016 ob 11:36
@Otman:

Andrej Salobir, namesto pod vsakršna in vsakogaršnja božična drevesca je najbrž ustreznejša edninska oblika za drevesa, dvomim, da kdo postavi več kot eno drevo

Tukaj lahko razglabljamo, ali je drevesce pri vsakomur eno, ali se opiramo na vsa drevesca po svetu, ali ima kdo (kot pri meni doma :) ) več drevesc ... Tisti mož ima vsekakor dosti dela z božičnimi drevesci.
Otman
# 28.12.2016 ob 09:28
Krimski, tvoj sklep velja samo v primeru, da je X vsaj 1.

Andrej Salobir, namesto pod vsakršna in vsakogaršnja božična drevesca je najbrž ustreznejša edninska oblika za drevesa, dvomim, da kdo postavi več kot eno drevo.
stomic
# 28.12.2016 ob 07:58
kratko in jedrnato
Javorovina
# 28.12.2016 ob 11:44
"najbrž ustreznejša edninska oblika za drevesa, dvomim, da kdo postavi več kot eno drevo."

Mislim, da gre za enega Božička, ki ima na grbi vznožja vseh drevesc. :D
galoper
# 28.12.2016 ob 10:32
Pogrešam razlago o neosebnem samostalniškem zaimku nekdo.
Beremo
link
Marcello Potocco: Poznam te črne stvari
17. oktober 2017 ob 10:36 Literarni teoretik, pesnik in prevajalec Marcello Potocco v svojem pesniškem ustvarjanju prikazuje svet pretakanja in nenehnih sprememb.
Več novic ...
Kazalo