Jezikovni spletovalec
Nekateri samostalniki nastopajo predvsem v ednini ... Foto: MMC
... drugi pa tako rekoč nikoli v ednini. Foto: MMC
Sklanjanje množinskih samostalnikov nam pogosto dela preglavice. Foto: MMC
Drva so posebna tudi zato, ker obstaja naglasna dvojnica. Foto: MMC
Tla so skupaj z dnom vedno trd oreh. Foto: MMC
Besede, prevzete iz latinščine, so zanimive v več pogledih. Foto: MMC

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: "Ne loputaj z vratami! Pardon: Ne loputaj z vratmi!"

Kaj je eno in česa je več
7. februar 2018 ob 06:55
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kako sta lahko "kamenje" ali "otročad" edninska samostalnika, če pa − vsaj tako se zdi − ne gre za en kamen in enega otroka?!

V slovenski slovnici in pravopisu se včasih res zdi, da eno pravilo kar zanika drugo ‒ pravzaprav pa gre za postopno usvajanje pravil, skupaj z njihovimi posebnostmi. Tega se je dobro spomniti tudi, ko se npr. sprašujemo, kako neki je "denar" neštevni samostalnik, če pa ga seveda štejemo? In ne nazadnje, zakaj so "vrata" srednjega spola, a se končajo na -a?

Katerega spola si in koliko vas je?
Slovenski jezik ima tri spole, moškega, npr. korak ali kit, ženskega, npr. lipa ali kača, in srednjega, npr. morje ali drevo. Poznamo tudi tri števila ‒ ednino, dvojino in množino, kar pomeni, da je velika večina slovenskih samostalnikov trištevilskih ‒ zavzamejo lahko namreč vsa tri števila, npr. en kit, dva kita, trije kiti in več, ena kača, dve kači, tri kače in več, eno drevo, dve drevesi, tri drevesa itd. To pa ne velja za tiste samostalnike, ki načeloma nastopajo samo v enem številu, in sicer ali zgolj v ednini, imenujejo se edninski samostalniki, npr. voda, radost, srebro, mladina ali moka, ali samo v množini, to so množinski samostalniki, npr. vrata, škarje, ošpice, sanitarije ali brki.

Je ali so? − Kri ni voda in jetra niso samo organ …
Zgolj védenje, da so npr. hlače samo množinski samostalnik ali da je kri le edninski samostalnik, nam življenja prav posebej ne olajša oz. tega znanja na ta način skorajda nikoli ne potrebujemo. Se pa tega učimo pri pouku slovenščine že v osnovni šoli in nato obvezno, bolj ali manj podrobno, v srednji. Dijaki gimnazijskih in tudi nekaterih srednješolskih strokovnih programov morajo tem samostalnikom določiti tudi spol, izjemoma tudi sklanjatev ‒ to pa zahteva precej slovničnega znanja.

Razlika med edninskimi in množinskimi samostalniki je v številu pomožnega glagola biti, torej ali rečemo "sol je" ali rečemo "toplice so". Če rečemo "znanje je", gre za edninski samostalnik, če pa rečemo "Karpati so", so ti množinski. Predhodno pa moramo izločiti možnost, da bi tudi te samostalnike nekako šteli, torej jih obravnavali kot števne ‒ kar se tudi lahko zgodi.

Mati, kave, prosim! ‒ Snovni samostalniki ‒ števni ali neštevni?
Skupni samostalniki označujejo več podobnih stvari oz. snovi v skupini, npr. grozdje ali zverjad, snovni samostalnik sta npr. pesek ali kava, pojmovna imena pa poimenujejo pojme oz. predstave, npr. mir ali zdravje.

V nasprotju z množinskimi samostalniki se lahko edninski izjemoma rabijo tudi v dvojini ali množini, kadar označujejo npr. različne vrste ali posamezne porcije – tedaj so števni. Lahko rečemo "Mati, kave, prosim" oz. s tožilnikom namesto delnim rodilnikom "Mati, kavo, prosim". Lahko pa uvedemo merice, denimo skodelice, ščepce, žličke ali kocke, s čimer večjo gmoto poprej neštevne snovi razdelimo npr. na "dve kavi". Tudi kruh lahko štejemo po kosih, tj. po hlebcih oz. štrucah, npr. "eno polbelo štruco" in "dva ržena hlebca".

Množinski samostalniki so … posebni … in težki za sklanjanje
Samo množinski samostalniki imajo le množinsko obliko, npr. vrata ali možgani. Obstajajo pa tudi številni množinski samostalniki, ki lahko nastopajo tudi v drugih številih, v katerih imajo drugačen pomen, npr. ribe kot snovno ime oz. vrsta hrane.

Da je slovnično ločevanje med ednino in množino težko, četudi očitno, in da pravila težijo k obvladovanju stvarnosti, a jim to vedno ne uspe, ponazarja tudi primer, da tujci pri nas rečejo: "Vrata je spet zaprto!" ‒ konec koncev, ali ne stojijo res pred enimi oz. enojnimi vrati?

Spol neštevnih samostalnikov nima neposredne zveze z naravnim spolom – ampak brki so vseeno moškega spola
Pravilo za določanje spola edninskih samostalnikov je v primerjavi z določanjem le-tega množinskim bolj ali manj predvidljivo in tudi precej preprosto. Če rečemo tista "otročad je", potem je otročad ženskega spola (kot lipa), če pa rečemo tisti "led je", je ta moškega spola (kot korak), in tisto "gorovje je", je le-to srednjega spola (kot morje).

Ko to nekako usvojimo, pa se rado zaplete pri množinskih samostalnikih, saj moramo tukaj narediti še en miselni ovinek. Rečemo recimo "tisti brki" kot v množini "tisti koraki", zato so moškega spola. Pri samostalniku "škarje" moramo "tiste škarje" vzporejati z množinsko obliko tipičnega ženskega samostalnika v množini, tj. "tiste lipe", zato so škarje ženskega spola in "tista pljuča" podobno kot "tista morja" srednjega spola.

"To je za v muzej!"
Nekateri samostalniki dobesedno kar prežijo na nas s svojimi nenavadnimi neimenovalniškimi oblikami. Začudeni in nejeverni pogledi šolajoče se mladine kažejo, da denimo za obliko "dveh gospa" mnogi niso še nikoli slišali. Težave se torej pojavijo že pri pogosto rabljenih troštevilskih samostalnikih, kot so gospa, človek, otrok … Še pogosteje pa delamo napake pri množinskih pljučih, saj ne dihamo s "pljučami"; podobno se motimo pri "drvih", saj ne ogrevamo z "drvami"; ali s "podom", saj se ne sklonimo k "tlem" ‒ še manj pa k "podu".

Skripta so in tisti finale je? Skripta je in tisto finale je, kajne?
Zanimiva oblika so skripta − množinski samostalnik srednjega spola, ki ga domala vsi študentje rabijo nepravilno. Besedo skripta smo prevzeli iz srednjeveške latinščine, in to kar v množinski obliki, tj. scripta, in ne v edninski obliki, tj. scriptum, ki izvorno pomeni zapis oz. besedilo. Skripta danes uporabljamo v pomenu za učbenik oz. zapiske, pri čemer je ob pogostosti rabe v ednini na mestu vprašanje, zakaj moramo nujno sklanjati v množini …

Pogosto se zdi nenavadno tudi, da se moški spol rabi namesto nevtralnega srednjega. Najbolj vnebovpijoč primer je "tisti finale" ‒ ko pa imamo v ušesu nič drugega kot "tisto finale". Prevzete besede s samoglasniškim končajem (izjema je -a) so v slovenščini namreč večinoma moškega spola, tako tudi npr. alibi ali avto. Ti samostalniki imajo najpogosteje končnici -e in -o, kot da gre za srednji spol, vendar so moškega spola, npr. tudi tisti skiro, metro ali finale, podobno kot tisti Marko ali Jože in Cene itd.

Ali "človeki" in "ludeki" res odmrejo, ko odrastemo?
Nemalokrat imamo res kar "vəlke drve" namesto velika drva in si "damo gor smuče" namesto smuči, "vrate" namesto vrata niso odprte, skleco naredimo "do prs" namesto do prsi in poslušamo "poročile" namesto poročila. Redkeje se sliši denimo "ludi" namesto ljudje, a se je včasih z našimi mlajšimi vendarle lepo zabavati ob oblikah, ki smo jih tudi sami uporabljali kot otroci, denimo "Vidiš tiste ludeke tam?".

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
mmeeddoo
# 07.02.2018 ob 08:11
Ne loputaj z vrati. ???
sta5
# 07.02.2018 ob 08:02
Kaj pa javnost? Vedno je bil to edninski samostalnik. Potem pa so se namnožili piarovci, ki so začeli vso Slovenijo prepričevati, da je javnosti več, da so različne, ... In lektorji se jim nič ne upajo ...
Otman
# 07.02.2018 ob 09:45
Če so brki množinski, zakaj se potem smejemo v brk?

Če je voda edninska, zakaj imamo potem svetovni dan voda?
FancyBoy
# 07.02.2018 ob 08:59
Kaj pa slovar Ljubljanskega slenga z raznimi Jugo skovankami?

Poglej bakico tm, k nosi polno kesico.
asalobir
# 07.02.2018 ob 09:07
@antiproduct

(ednina)
Pivo
Piva
Pivu
Pivo
Pivu
Pivom

(dvojina)
Pivi
Piv
Pivoma
Pivi
Pivih
Pivoma

(množina)
Piva
Piv
Pivom
Piva
Pivih
Pivi
Javorovina
# 07.02.2018 ob 11:02
Zjepri vrata na šofiti ...

Zanimiva oblika so skripta − množinski samostalnik srednjega spola, ki ga domala vsi študentje rabijo nepravilno.
Ne več. Izboljšali so se, in to ravno po objavi novega slovarja.

Sicer pa biser slovenščine je meni osebno:

Dno, dna, dnu, dno, o dnu, z dnom
Dni, dnov, dnoma, dni, o dnih, z dnoma
Dna, dnov, dnom, dna, o dnih, z dni

Namesto "dnih" je (v dvojini in množini) lahko tudi "dneh". Namesto "dnov" je menda lahko "dan" (dveh dan, treh dan), čeprav je to izven moje intuicije.
Cervantes
# 07.02.2018 ob 10:14
Tukaj manjka še najpogostejša varianta:
"Ne loputaj s vratima!"
Mala princeska
# 07.02.2018 ob 07:55
Aha, torej: zunaj pa je veliko snegov danes ...
maja kibira
# 07.02.2018 ob 16:04
Prevod opravilo podjetje Milenka Babića
Javorovina
# 07.02.2018 ob 13:30
*predlani
Če krompirje in fižole kuhamo v premalih vodah, se prismodijo na dna.
Javorovina
# 07.02.2018 ob 13:29
Kaj bi človek sploh dal drvom?
Pozornost?

Resno, ali to kdo kdaj sploh uporabi?
Dna loncev se razlikujejo od ponvinih. Te dve džezvi imata enaki dni. Investicije v hiše so jame brez dnov. Večkrat sem že doživela dno, ampak dnoma od lani in pred lani dajem posebno mesto. :D
Javorovina
# 07.02.2018 ob 11:44
Človečke. :)
Ejsi/Disi
# 07.02.2018 ob 08:15
Kaj pa mleko? Ni to edninski samostalnik? V Tuševi reklami, če se ne motim, povejo da je popust na vsa mleka?!?!
eMZe
# 08.02.2018 ob 10:04
Drvom ni mesta v garaži.
Spet se je drvom znižala cena.
Drvom precej škodi jesenska vlaga.
Ta komentar je namenjen drvom, tlom in podom.
Tja k drvom prisloni.

in še prepovedano sadje:
drvo, drvi, drva
drva, drv, drv
drvu, drvoma, drvom
drvo, drvi, drva
o drvu, o drvih, o drvih
z drvom, z drvoma, z drvmi
Bivši uporabnik
# 07.02.2018 ob 23:22
@javorovina
Kaj bi človek sploh dal drvom?
Pozornost?


Mogoče pa bi jim lahko dal ime? Javorjevim drvom bi na primer lahko rekel javorovina. Mojster Pepe in dobra vila pa sta v eni ful luštni pravljici dala enemu podobnemu "drvu" življenje. In če bi bilo Ostržkov več, bi morda dala življenje več drvom. Lahko noč :)
Ples
# 07.02.2018 ob 14:28
Te dve džezvi

Ti dve džezvi?

Fajn so mi te debate.
Ejsi/Disi
# 07.02.2018 ob 13:30
@mala princeska

Pravilno je, da se uležeš na tlain ne vležeš. Drugače pa je pod podlaga, tla pa so površina. Pod je tudi neke vrsta lopa, senik, skedenj, po domače pod.
Ples
# 07.02.2018 ob 12:19
Izmed primerov v članku bi me zagotovo nesla skripta (sem ziher, da se pravilna oblika ne bo nikoli uveljavila), in drva v dajalniku - ne drvom, drvem (zanimivo, koliko se to sploh uporablja? Komu ali čemu dam? -Drvom. Kaj bi človek sploh dal drvom? :o))

Človečki so pa kul ;)
Otman
# 07.02.2018 ob 10:11
Asalobir,

preveril sem še v SSKJ in Pravopisu. V obeh najdemo brk:) SSKJ omenja na primer levega in desnega ...

Vašo razlago glede voda pa sprejmem.
Bivši uporabnik
# 07.02.2018 ob 10:01
To pa ne velja za tiste samostalnike, ki načeloma nastopajo samo v enem številu, in sicer ali zgolj v ednini, imenujejo se edninski samostalniki, npr. voda, radost, srebro, mladina ali moka,

Še dobro, da ste napisali "načeloma" in s tem dovolili, da "zgolj" ne drži kot pribit, kajti vodo lahko komot uporabimo tudi v dvojini ali množini. Poznamo npr. površinske vode, meteorne vode, odpadne vode, tudi svetovni dan voda. Pa če kupimo dve mineralni vodi namesto dveh steklenic mineralne vode, najbrž s tem ni nič narobe (drugače pa tudi piv ne smete šteti, kajti pivovarji ne delajo piv ampak pivo).
Bivši uporabnik
# 07.02.2018 ob 09:49
tujci pri nas rečejo: "Vrata je spet zaprto!" ‒ konec koncev, ali ne stojijo res pred enimi oz. enojnimi vrati?

Po drugi strani pa se tisti Slovenci, ki se zavedamo množinske oblike vrat v slovenščini, pogosto težko navadimo, da so vrata v mnogih tujih jezikih povsem običajen števni samostalnik (a door, eine tür, una porta...). Tako sem že večkrat slišal (tudi svojo ženo): "Close the doors" namesto "Close the door".
oksismoros
# 07.02.2018 ob 09:19
skrípta1 -e ž (ȋ) 
knjiga ali listi z razmnoženimi, navadno natipkanimi predavanji za študijske namene: izposoditi si skripto / študirati po skriptah

Po novem sskj-ju je uporaba skripte kot edninskega samostalnika ženskega spola že dovoljena.
Mala princeska
# 08.02.2018 ob 12:00
Dajmo se malo nostalgije .... dober je:

https://m.youtube.com/watch?v=dnXCwt3q3M
8
Mala princeska
# 08.02.2018 ob 11:49
Morda sklanjamo raje kurilno olje ... aktualen, pa se nesteven je ... s podiranjem dreves je kar dela, pa se posusit jih ni tako enostavno, pa samo posamezna dajejo dobro toploto itd itd.
zozozo
# 07.02.2018 ob 20:31
@Javorovina: No, mi pa vedno rečemo "toti ženski", in "toti šalci", s povsem jasno dvojino.
Mala princeska
# 07.02.2018 ob 19:51
@zozozo
Podobno je pri meni, s tema vedve, mislim, zakaj pa i tem posebnem zaimku v soli nikoli ne govoriji, niti na faksu ... kot da je to tako postranskega pomena? Mislim, ce bi kdo kdaj to omenil, bi se mi zdelo ql in se ne bi zdaj cudila, kot da sem odkrila novi kontinent ... pa nisem prebrala tako malo knjig ... ampak ocitno premalo, hm
Javorovina
# 07.02.2018 ob 19:05
Pri govoru pa pri samostalnikih ženskega spola v dvojini včasih uporabimo napačno končnico (e) in včasih pravilno (i), kazalni zaimek pa je praktično vedno "te", vsaj moje opažanje je tako. Te skodelc'i, ne ti skodel'ci ...
Javorovina
# 07.02.2018 ob 18:50
Te ženski" ne moreš reč.
Zdaj, ko si napisal, zveni čudno, v tem primeru tudi jaz uporabljam "ti", vendar je verjetno pravilno (?), čeprav se res nikoli ne uporablja. Narobe bi bilo "te ženske" (za dvojino). Končnica samostalnika je fiksna (i), zato ji ponavadi prilagodim končnico kazalnega zaimka (tako kot najbrž vsi). Če pa nastopa še beseda "dve", končnico kazalnega zaimka, odkar pomnim, prilagodim le-tej. Me, ve, one, medve, vedve, onedve mi je pa nekako normalno (kot opcija).
zozozo
# 07.02.2018 ob 18:03
Enako velja za te dve/ti dve.

Hmmm, a je to res? Meni se zdi zelo čudno. "Te ženski" ne moreš reč. Kako bi potem lahko rekel "Te dve ženski"?
zozozo
# 07.02.2018 ob 18:01
Moram reč, da kljub temu, da sem pol življenja živel od slovenščine, prvič slišim, da je "vedve" tudi pravilno. Pa vidim, da pravopis to dopušča.

Gre pa to res čudno skupaj s kazalnimi zaimki, ki so v ženskem spolu dvojine vsekakor "ti, tisti, oni", in nikakor ne "te, tiste, one". "Oni dve ženski" in "onedve" mi pa nikakor ne gre skupaj.
Javorovina
# 07.02.2018 ob 16:44
Mogoče je mišljeno, da se v splošni rabi reče "sklonimo se k tlom" (kjerkoli, v telovadnici, zunaj, znotraj, na travi, na asfaltu), in ne "sklonimo se k podu", ker ima pod konkreten pomen, tla pa so katerakoli površina pod nami. Možno je seveda tudi, da se sklonimo konkretno k podu, članek pa svari pred splošno uporabo "poda", kjer bi morali uporabiti "tla". (?)
Javorovina
# 07.02.2018 ob 16:37
Hmmmmmm TALNO OGREVANJE????? Mogoče je kaj na to foro. Da se ne ogrevamo konkretno s "podom", ampak z aparaturami pod njim. Nimam pojma. (ps: podtalno ogrevanje:D)
Ples
# 07.02.2018 ob 16:14
Ja, kaj je to v članku?

Še pogosteje pa delamo napake pri množinskih pljučih, saj ne dihamo s "pljučami"; podobno se motimo pri "drvih", saj ne ogrevamo z "drvami"; ali s "podom", saj se ne sklonimo k "tlem" ‒ še manj pa k "podu".

Mislim, kaj sploh pomeni, da bi ogreval s podom? In kam se potem sklonimo, k tlom? In zakaj ne k podu?
kislec
# 07.02.2018 ob 15:00
(Še to zatežim:()
Ker SSKJ dovoljuje: " cigareto je otresel kar na pod ; udarjati z nogami ob pod ", domnevam, da ni " še manj" pravilno, če se sklonimo k "podu" in " s poda" poberemo čik, ki ga je odvrgel tisti prvi iz SSKj...
Javorovina
# 07.02.2018 ob 14:43
@Ples. Ne straši me! Za trenutek sem podvomila v svet, ki ga poznam.
Vedve/vidve, te dve/ti dve, meni je prva možnost lepša, ker se razlikuje od moške oblike, pa tudi ker se ujema z "dvE" (nekakšen samoglasniški stik). (tako kot pri sve šle:))
Ples
# 07.02.2018 ob 14:36
@Mala princeska
Zadnjic pa sem naletela na "praznik kostanja", pa so mi skoraj oci izstopile. Ceprav je prav, ampak ne vem, ce smo navajeni tr esnine ...?

Verjetno je to odvisno od regije ... Pri nas na Gorenjskem smo vedno nabirali, kuhali in jedli kostanj, kvečjemu rečemo: Samo tri kostanje bom. - torej, če res štejemo.
kislec
# 07.02.2018 ob 14:29
ejsi, ne nakladaj: "Drugače pa je pod podlaga ?? , tla pa so površina."

pòd pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó)
1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket

(Po tvojem so tla površina lesenega poda, pod pa je podlaga tal ???).
Iz domačega leposlovja: " Vsako soboto so dekleta ribala javorov pod v hiši." (So ribale podlago ali površino?)
Ples
# 07.02.2018 ob 14:25
*... pogled, misel ...
Ples
# 07.02.2018 ob 14:24
@Javorovina
Pozornost?

Ja, sem pomislila na pozornost, pogled na misel, skrb ... Zgleda, da se takšnim primerom, ki so mi čudni in nisem ziher, podzavestno izogibam. Namesto: Pozornost sem namenila drvom bi rekla Pozorna sem bila na drva.

Dna loncev se razlikujejo od ponvinih. Te dve džezvi imata enaki dni. Investicije v hiše so jame brez dnov. Večkrat sem že doživela dno, ampak dnoma od lani in pred lani dajem posebno mesto. :D

Dna pa res obvladaš, uf.
Upam, da dni od lani in predlani nista bila pregloboki. (kako se to sliši, ojoj ... mislim pa resno ;))
Ples
# 07.02.2018 ob 12:34
Pa vedno me čudi, ko kdo reče, še bolj pa, ko zapiše, da bo spekel kostanje.
Včasih pa kuhajo tudi krompirje in fižole.
Ples
# 07.02.2018 ob 12:22
@Javorovina

Saj res, dno ... sploh dvojina. Resno, ali to kdo kdaj sploh uporabi? Kako?

Nič čudnega, da ljudje tako pogosto uporabljajo podenJ ... he he
Bivši uporabnik
# 07.02.2018 ob 12:00
@Asalobir
Javnost je lahko ena, lahko pa je javnosti več, npr. splošna, strokovna, medicinska.

Najboljše, da še iz javnega sektorja naredimo več javnih sektorjev, da ne bodo več vse te javnosti tlačile gasilcev, učiteljev, profesorjev, zdravnikov, policistov itd. v javno upravo.
tinkamarinka
# 07.02.2018 ob 11:37
Ludeki pri odraslih ostanejo, ko se igramo človek ne jezi se :)
Katere ludeke boš imel?
kislec
# 07.02.2018 ob 11:35
Bi prosil za pojasnilo "po vprašanju poda" :

podobno se motimo ,... ali s "podom", saj se ne sklonimo ... ‒ še manj pa k "podu"?
asalobir
# 07.02.2018 ob 10:23
@Prepečenec

Pravilno je s psi.
Prepečenec
# 07.02.2018 ob 10:21
Kako s sklanjajo psi? Je šel s psmi ali s psi?
Otman
# 07.02.2018 ob 10:14
Asalobir,

imam pa še eno vprašanje/prošnjo. Morda najtežji samostalnik za sklanjanje so Golte. Lahko objasnite, zakaj se sklanjajo, tako kot se?
asalobir
# 07.02.2018 ob 10:06
@Otman

Omenili ste frazem, pri katerem (kot je običajno pri frazemih) pomen ni dobeseden – ne gre za dejanske brke, temveč za to, da se nekomu predrzno, nesramno smejimo.

Veliko zanimivega o frazemih najdete tudi na tej povezavi.

Če samostalnik voda uporabimo kot poimenovanje enote (reke, jezera, morja, oceana, steklenice vode ipd.), prevzame števno obliko (ki torej pozna tudi množino), kot snovno ime pa je edninska in neštevna.
asalobir
# 07.02.2018 ob 09:21
@Mala princeska

Spol, izjemoma tudi sklanjatev, je del kurikuluma v gimnazijah in nekaterih srednješolskih strokovnih programih.
asalobir
# 07.02.2018 ob 09:10
@FancyBoy

Ljubljanski sleng je sicer res poseben, podobno (če ne bolj) zanimiva pa so tudi naša narečja, na primer: dolenjsko, gorenjsko, primorsko, rovtarsko ali koroško. :)
Izbor
Beremo
link
Klarisa Jovanović: Izgnana
13. november 2018 ob 14:22 "Izgnala sem se iz očetove hiše. / Izgnala sem se iz nje, še preden sem jo dodobra spoznala." Prva verza tretje pesniške zbirke Klarise Jovanović Izgnana sta hkrati ključna v njej.
Več novic ...
Kazalo