Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 23 glasov Ocenite to novico!
false
navadni šimpanz, šimpanz, opica, spanje, žival, sesalec
Kaj vse lahko označuje beseda sesalec? Navadno posebno zvrst vretenčarjev, korpus Gigafida pa najde tudi "proračunske sesalce". Foto: MMC/Miloš Ojdanić
izgovor in razlika v pomenu
Črka "L" se v slovenščini lahko izgovarja na več načinov - na izgovor moramo biti pozorni predvsem tedaj, ko spremeni pomen: l-jevski izgovor pred soglasnikom skoraj vselej označuje neživo. Foto: MMC RTV SLO
Anton Bajec, Besedotvorje
Čeprav bo delo kmalu staro 70 let, je Bajčevo Besedotvorje slovenskega jezika še vedno nepogrešljivo za vse, ki bi se želeli poglobiti v življenje besed. Foto: MMC RTV SLO
Živali, samice, samci, poimenovanja, epicena
Tudi poimenovanje samic različnih živalskih vrst nam včasih dela preglavice, saj izpeljava ni vedno mogoča ali se za današnje uho sliši vsaj nenavadno. V SSKJ-ju se tako podučimo, da se samici vrabčka reče vrabulja ali - verjetno bolj domače - vrabčevka. Obstajajo pa seveda tudi vrste, ki jih poimenujemo z ženskim spolom, npr. ptice rajčice. Pri tem smo še v hujši zagati, kako poimenovati samce, zato je najvarneje govoriti o samcih in samicah določene vrste, kot to počno biologi. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Sesalec - sesalnik ... sesalka?

Ko med živim bitjem in stvarjo ni (več) bistvene razlike …
25. januar 2017 ob 06:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Hišni aparat za sesanje prahu se enkrat imenuje sesalnik, drugič sesalec, a slednjega danes skorajda ni mogoče več dobiti, saj je v trgovinah videti samo sesalnike ‒ in to najrazličnejše: suhe, vodne, ročne, robotske itd.

Podobno je z mešalcem oz. mešalnikom, kjer raba sicer kaže tudi, da se z mešalcem pogosto poimenuje večje naprave, npr. mešalec za beton; medtem ko v domačih gospodinjstvih uporabljamo manjše, npr. palične mešalnike. SSKJ za vršilca, tj. osebo, ki opravlja neko dejanje, in vršilnik, tj. napravo, izpeljano iz glagola (npr. sušiti ali mešati) s pripono -ec (npr. sušilec, mešalec), navaja dva osnovna pomena: delavca, torej človeka, ki skrbi npr. za sušenje; drugi pa je dejansko sušilnik oz. mešalnik, tj. aparat za sušenje oz. mešanje.

Pripone, tj. besedotvorna obrazila (npr. -ec ali -ik), ki se postavijo za koren besede, v slovenskem besedotvorju pravzaprav ne ločujejo dosledno med napravo in človekom (mešalec je lahko stvar ali človek). Pri sesalcu pa je prvotni pomen pridržan za taksonomski razred živali, ki v mladosti sesajo materino mleko (in ne pomeni ljudi, ki sesajo prah); drugi označuje že omenjeni aparat ‒ a načeloma ne človeka, ki se ukvarja s sesanjem prahu. V skladu s SSKJ-jem sesalka pomeni zgolj stvar, tj. manjšo napravo za sesanje tekočin ali plinov, denimo pri zobozdravniku v obliki cevke, ki sesa nabrano slino v ustih (načeloma ne osebe ženskega spola, ki bi sesala); medtem ko je mešalka (tako kot mešalec), s katero se sicer izjemoma poimenuje tudi naprava, oseba ženskega (oz. moškega) spola, ki se poklicno ukvarja z mešanjem.

Slovenski jezik tvori besede z različnimi besedotvornimi postopki in eden izmed njih je izpeljava, za katero imamo vrsto različnih pripon. Za poimenovanje naprave, ki sesa prah, pravopis napotuje k besedi s pripono -ik, medtem ko pripona -ec ne pomeni (zgolj) osebe, ki bi to dejanje opravljala, kot to velja za druge podobne primere. Že lep čas prisotna težnja k -ik za neživo se kaže npr. tudi v izboru alternativnega domačega poimenovanja za televizijski sprejemnik, za katerega smo Slovenci v eni izmed Tofovih televizijskih oddaj iz osemdesetih izbrali gledalnik, a se ta ni uveljavil.

Poimenovanja oseb ženskega spola ali samic oz. feminative tvorimo npr. s priponami -a,
-inja, -ica ali -ka. V slovenščini nimamo poimenovanj za vse ženske poklice oz. dejavnosti, brez para so npr. kupec, osebek ali mislec. Po drugi strani pa se stranka ali vodja uporabljata za oba spola, šivilja in dojilja pa samo za ženskega, pri čemer je slednje poimenovanje pogojeno biološko. Predstavnice ženskega spola svoje poklice bodisi iz navade bodisi nepoznavanja pogosto izražajo v njihovih moških oblikah (npr. "Marija je zobni tehnik."), medtem ko se feministične zagovornice enakopravnosti borijo za svoje ženske ustreznice, kot so npr. piska, magistrica, tolmačinja (v rabi tudi tolmačka), dekanja (v rabi tudi dekanka in dekanica) ali ribička. Zanimiv je tudi poklicni par medicinska sestra in medicinski tehnik, čeprav že poznamo tudi medicinskega brata.

Slovnica ima za moški spol veliko število pripon, npr. -ec, -ek, -elj, -ik, -ač, precej več kot za ženski spol, saj se ženske oblike načeloma tvorijo iz moških oblik, tako da jim dodamo ustrezno žensko priponsko obrazilo (pek → pekovka), redkeje pa obrazilo zamenjamo (bralec → bralka).

Obstajajo tudi sopomenski pari, kot je npr. električar in elektrikar ali računalničar in računalnikar. Poklicno izobraževanje v skladu s Standardno klasifikacijo poklicev npr. izobražuje za poklic računalnikarja in elektrikarja, strokovnjaka za računalništvo oz. napeljevanje in popravljanje električnih napeljav in naprav, in ne računalničarja in električarja, kot se v rabi pogosto imenuje tudi samouke oz. ljubitelje ‒ ti so pogovorno kar "štromarji". V predstavitvenih besedilih šol, ki bodočim dijakom ponujajo omenjene programe, pa lahko pri tem zasledimo nedoslednosti, kot je "Pridobite poklic elektrikar/električarka"; podjetja pa prav tako iščejo "električarja/elektrikarja", pri čemer prihaja do mešanja oblik, saj obstaja tudi elektrikarka.

Po eni strani imamo torej dve poimenovanji moškega oz. ženskega spola za isto osebo oz. poklic, npr. košarkar in košarkaš ali zapisničarka in zapisnikarica ipd. Po drugi strani pa imamo eno poimenovanje ženskega spola tako za osebo kot za stvar, npr. drsalka, ki je lahko ali ženska, ki se drsa, ali športnica, ki drsa; in kovinska priprava za drsanje ‒ med človekom in stvarjo namreč ločimo le po izgovorjavi l-ja, saj je oseba [drsáka] in stvar [drsálka].

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
MisiM
# 25.01.2017 ob 08:51
vrabec - vrabčevka; pajek-samica pajka, pajkovka (če že). Mislim, a je res treba potrolat to slovenščino?

Poleg tega se ukvarjate s temi besedami, kot da so izolirane od konteksta. Vsak, ki bi rekel, vzemi mešalko in mešaj testo tako dolgo, da ..., bo vedel, da ne mislimo ženske ...

Zakaj je toliko moških poimenovanj - zato ker v slovnici velja moški spol za slogovno nezaznamovano poimenovanje, ženski spol pa za slogovno zaznamovano. Ne gre za šovinizem, kot bi radi prikazali, to v več slovanskih jezik pač tako je.
ZRC
# 25.01.2017 ob 08:45
helikopter - zrakomlat :)

Sesalec je pa blowjobster.
stomic
# 25.01.2017 ob 08:22
prav vse kupim samo pajek-pajkulja, vrabec - vrabulja... pa dobro vse pa tudi ni potrebno "potoporišiti"
isto kot vzpenjati in spuščati se po stopnicah - stopničiti se in izstopničiti se
velenjcan
# 25.01.2017 ob 08:58
feminative tvorimo npr. s priponami -a,
-inja, -ica ali -ka.


-ulja še živi? Volkulja? Čeprav ima poseben, morda kabaretističen podton. Včasih smo se šalili z neologizmi, kot je grofulja...
Lluka
# 25.01.2017 ob 08:09
letalo - letalnik - letalec - Ikar
Hik
# 25.01.2017 ob 11:46
Ne vem, zakaj bi štromar označeval samo električarja samouka. Štromarji ali celo drotarji smo tudi poklicni elektrikarji/električarji, elektrotehniki, inženirji, magistri in doktorji elektrotehnike ter v tem pogovornem poimenovanju ne vidimo nič slabega. Pa ko smo že pri poklicih, poznam predstojnico fakultete, ki niti sama zase ne ve, ali je dekanica, dekanka ali dekanja. Pri živalskih samicah pa zmagajo feministična poimenovanja za horoskopske krave, ovce in samice kozorogov: bikice, ovnice in kozoginje/kozorogice. Tašči, ki vsak dan ponavalja, da je kozoroginja, prav privoščim, da je v kitajskem horoskopu navadna koza.
dR9d
# 25.01.2017 ob 11:09
če kdo zna razložit zakaj je prav glodalec in glodavec, naj prosim razloži zakaj ni prav plazilec in plazivec
kislec
# 25.01.2017 ob 09:03
Ženska oblika od " nepridiprav" ?
Je ni, ker vsaka ženska vedno pride prav...
V izogib nesporazumom po vprašanju mačošovinizma in feminizma: je /za razliko od moških/ vedno koristna - tako ali drugače...
kislec
# 25.01.2017 ob 08:55
" V slovenščini nimamo poimenovanj za vse ženske poklice oz. dejavnosti, brez para so npr. kupec, osebek ali mislec."

No, od kdaj pa je osebek poklic ali dejavnost?
MisiM
# 25.01.2017 ob 11:33
Meni se za moškega, ki šiva, zdi v redu izraz šiviljar.
Pa kaj potem, če je v tem primeru moška oblika izpeljana iz ženske.


Že od pamtiveka imamo krojača in šiviljo, ne krojačice in šiviljarja.
jensen
# 25.01.2017 ob 10:38
Po občutku se mi zdi, da je šele v zadnjem času postal popularen elektrikar namesto električarja. Ne gre za mehčanje k->č, kot tudi h ->š in g ->ž? Saj je tudi pajčevina in ne pajkovina, če že imamo pajke za primer :) Upam, da ne bodo kdaj nastali tudi prahovi delci.
Kaj pa ti tle
# 25.01.2017 ob 11:50
Dajte še mal bolj zakomplicirat. Diskriminacija v jeziku? Kaj?
Pomirite hormone pa ne bo nikakršnih težav.
Adio
MisiM
# 25.01.2017 ob 11:32
Jezik vedno živi v rabi in kontekstu, Slo. pa se ga vedno radi lotevamo tako izolirano. Razčlenjujemo besedice, jih osamimo, da jim lahko določimo pet tisoč nekih nepomembnih lastnosti, potem pa otroci v šoli ne znajo napisati ene normalne povedi.
dren111
# 25.01.2017 ob 11:59
@overborder: Med sadeži, ki jih tudi v trgovini in celo na vrtovih ne vidiš več, pa poznamo smokulje

a si mogoče mislu kosmulje?
overborder
# 25.01.2017 ob 11:07
Nekatere protestantske denominacije poznajo tudi ženski poklic škofa. Pri nas bi bila to lahko škofulja ali pa škofinja.

Za žensko obliko vrabca pa se mi zdi vrabčevka bolj prikladna od vrabulje.
Med sadeži, ki jih tudi v trgovini in celo na vrtovih ne vidiš več, pa poznamo smokulje. Bolj znane pa so seveda smokve.

Tudi pri priimkih se loči ljudi od zveri: Vovk in volk.

Zanimivi pa sta vrtavka in vrtalka. Vrtavka je igrača, lahko pa tudi človek (ponavadi ženska), ki spretno pleše ali pa ne zna biti pri miru; vrtalka pa je ženska ki vrta, če jo izgovorimo z "u", lahko pa naprava za vrtanje (enako kot vrtalnik). Med žensko osebo vrtavko in žensko osebo vrtalko, v izgovorjavi skoraj ni razlike, v pomenu pa je kar precejšnja.
djadja
# 25.01.2017 ob 10:01
Krompir - krompirček; oba dva pojem .. :)
kislec
# 25.01.2017 ob 09:18
tehnica ?
Zveni enako papirnato kot piska, tako da bi bila uporabna tudi kupka (že ko jih je več kot moških kupcev, bi zaslužile svoje ime!).

Vzporedno z utemeljitvijo v predhodnem oklepaju sicer ne sklepam, da zato ne bi zaslužile tudi svojega poimenovanja v zvezi z mišljenjem, zato predlagam tudi mislica.
(že ko je lepa vzporednica : kislec/mislec = kislica/mislica)
lv
# 25.01.2017 ob 08:51
Taki članki so pa super. Lahko bi postali stalnica. Vsak dan 5 minut za pravopis.
kislec
# 25.01.2017 ob 08:47
splavar -. (flosar) ki upravlja splav ; obrtnik, ki izdela splav;
splavar - (zdravnik), ki opravlja splave (končnica kot pri drugih zdravniških oznakah: dohtar, padar, zobar...)
za ženske oblike v zvezi s splavi (aktivne in pasivne) pa je odprtih mnogo možnosti...
jureimacure
# 25.01.2017 ob 07:24
letalo - letalnik - letalec
kislec
# 25.01.2017 ob 21:34
Zane Grey:"Jezdeci škrlatne kadulje" v emancipirani inačici?
Jezdice rdečega maka... (edn. jezdica)

Zakaj starodavni izraz varuška ni dovolj ugleden tudi za varovanje človekovih pravic, ampak mora biti skrotovičena varuhinja?
Ali niso otroci, ki jih varujejo varuške, naše največje bogastvo - torej primerljivo s pravicami ?
kislec
# 25.01.2017 ob 21:20
Kupka, piska, tolmačka, magistrica ... so zame povsem samoumevni izrazi.

Gejzir, ker si izenačil prvi dve z drugima dvema, sem izgubil upanje, da se šališ.
Ali se vseeno?
PS Če pa se ne, pa (prosim po resnici!) povej, kolikokrat si že rekel/zapisal " kupka in/ali piska"!
overborder
# 25.01.2017 ob 14:34
a si mogoče mislu kosmulje?

Ja, kosmulje, ja ... Še z jezika gredo težko. Smokulje so vendar kače.
asalobir
# 25.01.2017 ob 14:05
@kislec

Vam pa gre kovanje novih besed tako dobro od rok, da bi se skorajda morali preizkusiti tudi v našem tekmovanju za najboljše novotvorjenke iz članka o razpočnici, hrustopeku in mesnem krofu. :)
asalobir
# 25.01.2017 ob 14:00
@lv

Ko preberete vse naše članke na MMC-ju, pokukajte še na naš blog ali pa nas všečkajte na Facebooku – vsak dan stremo kakšen jezikoslovni oreh ali pa s sledilci delimo zanimive novice z jezikoslovnega področja. :)
Mala princeska
# 25.01.2017 ob 13:02
Glede šovinizma in feminizma, na srednji šoli sem imela profesorico filozofije, ki je vsake toliko časa držala pridigo, da želi, da jo dijaki naslavljamo z: gospa profesorica in nič drugače, in da da ne želi, da jo kličemo ga. profesor, ker za to obstaja ženska oblika. Po moje pa to razglabljanje jezikoslovcev o feminativih ni neka njihova prazna marnja, ker resnično nekatere (izobražene) ženske načenjajo to temo enakopravnosti, takšne in drugačne, tudi gramatične, ... Na šolah, fakultetah, v pogovorih ... Takšno je življenje, ne samo slovnica.
Do Brasil
# 25.01.2017 ob 12:52
@gejzir

zato ker imamo par krojac - sivilja in ne siviljar in krojacka
GupeM
# 25.01.2017 ob 12:48
Trener - trenerka - trenirka

Hik: kaj moški so pa riboni, devičniki in tehtniki? :D
Trubadur
# 25.01.2017 ob 09:58
velbot - kamela
gejzir
# 25.01.2017 ob 11:27
Meni se za moškega, ki šiva, zdi v redu izraz šiviljar.
Pa kaj potem, če je v tem primeru moška oblika izpeljana iz ženske.

Kupka, piska, tolmačka, magistrica in dekanja so zame povsem samoumevni izrazi. Me preseneča, da se o njihovi primernosti še razpravlja.
RogergR
# 25.01.2017 ob 10:29
Vrabka in vrabica je oboje bolje od vrabulja.
pašeresje
# 25.01.2017 ob 09:10
še nasvet glede
begunec -
prebežnik -
mladi neidentificirani moški oportunistični ilegalni migrant iz nevojnega območja, ki namerno zavrže potni list in predstavlja 90% vseh ilegalnih migrantov

hvala lepa
Beremo
link
Karl Ove Knausgaard: Moj boj, druga knjiga
8. december 2017 ob 16:36 "Ustvarjaš življenje, ne literature," zabrusi Karlu Oveju Knausgaardu, junaku drugega romana Karla Oveja Knausgaarda, njegov dober prijatelj in občasni debater Geir, drugi Norvežan na Švedskem in še ...
Več novic ...
Kazalo