Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 33 glasov Ocenite to novico!
Kategorija živosti
Kategorija živosti velja tudi za obsežen nabor samostalnikov, ki sicer ne označujejo živih bitij, so pa le-tem homonimni, to pomeni, da se izgovorijo enako. Tako je Bizeljčan prebivalec Bizeljskega, bizeljčan pa vino, ki ga pridelujejo v tamkajšnjih goricah - besedi se razlikujeta le v veliki začetnici, ki pa jo je pravopis uvedel prav zato, da bi ju ločeval. Živi, govorjeni jezik je tu manj strog in obe besedi obravnava enako - tako, da ju v tožilniku sklanja kot živo. Foto: MMC RTV SLO
Peter Weiss
Raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Peter Weiss, je svoja spoznanja o kategoriji živosti, ki jih je pridobil tudi ob delu za narečni slovar govora Zadrečke doline, podrobno podal v prispevku Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline. V njem navaja veliko homonimnih poimenovanj, ki izkazujejo podspol živosti, opozarja pa tudi na nekatere posebnosti, npr. živost pri posamostaljenih pridevnikih. Vabljeni k zanimivemu branju članka v Jezikoslovnih zapiskih (2013) ali na spletu (dostopen v datoteki pdf). Foto: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.
Kategorija živosti
Kategorija živosti je zanimiv sklanjatveni pojav, ki je v nekaterih jezikih, npr. češčini in poljščini, še izrazitejši kot v slovenščini, saj se je razvil v samostojno paradigmo. V slovenščini sta pri slovnično živih samostalnikih enaka rodilnik in tožilnik, se pa pojem živosti v jeziku malce razlikuje od naravoslovnega, saj ne vključuje rastlin (jemo krompir, občudujemo tulipane in duhamo jasmin, in ne krompirja, tulipanov in jasmina), zato pa so žive tudi znamke avtomobilov, vrednosti kart ter še več izjem. Kategorija živosti je zelo živa v otroškem govoru, vse bolj pa opažamo, da se uveljavlja tudi pri znamkah telefonov in računalnikov in verjetno še kje. Foto: MMC RTV SLO
izjeme skloni
Že res, da je od Trubarjevega rojstva minilo komaj nekaj več kot 500 let ali od izhajanja Kmetijskih in rokodelskih novic, prek katerih si je pot v slovenske knjige utrla gajica in druge napredne ideje, tako naravoslovne kot družbene, le malo nad 170 let, slovenski jezik v sebi združuje mnogo starejše prvine, ohranjene v narečjih ali prevzete iz staroslovanskih rokopisov. Danes jih poznamo predvsem kot izjeme, še več pa je besed in oblik, ki so pogovornemu jeziku že močno tuje, npr. pas in dan namesto psov in dni v rodilniku množine. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Živahni, a muhasti slovenski samostalniki ‒ s kategorijo živosti ali brez

Videli smo bel-Ø sneg-Ø. ‒ Naredili smo snežen-ega mož-a.
21. december 2016 ob 07:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zakaj ima moški spol ednine več tožilniških oblik? In ali lahko sneženi mož oživi tudi v očeh odraslih ‒ kot pri naših najmlajših in v slovnici?

Večina Slovencev ve, da v gostilni ni dobro naročiti malega … malega piva, a mnogi ne vedo, da ni prav tudi, če naročijo 'dva piva'. Pregibanju oz. sklanjanju ali menjavanju končnic so v slovenskem jeziku podvrženi npr. samostalniki, pridevniki in zaimki. V primerjavi z angleščino, ki v vseh položajih pozna le npr. 'there´s no snow, the blanket of snow, covered with snow, playing in the snow' itd., smo stvar zelo zapletli (npr. ni snega, odeja snega, na snegu, s snegom itd.). Že v četrtem razredu lahko slišimo: "lip-a‒ lip-e‒ lip-i …" in "korak-Ø ‒ korak-a‒ korak-u …" itd., pri čemer se seznanjamo s predpisanimi sklanjatvenimi vzorci, tako da osnovam samostalnikov dodajamo oz. spreminjamo končnice (sonc- + -e).

Kaj hitro lahko ugotovimo, da je oblik res veliko in da vse skupaj sploh ni tako preprosto, saj se pojavljajo npr. posebnosti v končnici (dolgi lasje, ne lasi) ali v osnovi (v krvi, ne kriji) ter preglasi (pljučem, ne pljučom). Prihaja tudi do izpada polglasnika (v ljubezni, ne ljubezeni) ali do nadomestnih osnov (ljudje, ne človeki). Nadalje poznamo tudi vrivanje samoglasnika v neimenovalniških sklonih (ladij, vendar ladje; oken, vendar okna) in podaljševanje osnove (vremena, drevesa, očetu, kuharja ali volkovi). Ne nazadnje imamo ponekod celo dve obliki za rodilnik (gradu in grada) in t. i. kategorijo živosti, ki tožilnik moškega spola pri živih samostalnikih v ednini enači z obliko za rodilnik (moža (vidim) = moža (ni)); sneg-Ø (vidim) ‒ snega (ni)!). Številne izjeme so Slovencem samoumevne, tujci pa imajo hitro občutek, da je učenje pravil nesmiselno, saj je izjem enostavno preveč.

Ker ima slovenski jezik 3 spole, 6 sklonov in 3 števila ter 4 sklanjatve (vsaka še 4 podsklanjatve), obstajajo t. i. končniške tabele, ki spominjajo na prave slovenske panjske končnice, s 54 končnicami oz. pravokotniki za posamezno podsklanjatev. Te učečim se, ob poznavanju sklona (daj.), števila (mn.) in spola (srednji) samostalnika, pomagajo besedno zvezo postaviti v pravilno obliko, saj na končniški tablici piše npr.: -im, -em/-om, torej 'starim drevesom'.

Že pred 40 leti so nekateri slovenski jezikoslovci opažali, da poznavanje pravilnih oblik pri besedah, ki so v slovnici izjema, peša. Nekateri ne znajo uporabiti četrtega sklona, saj so videli 'njegovo hči' (namesto hčer), ali jih delo 'z otroci' (namesto otroki) veseli.

Nekateri južnoslovanski jeziki so sklone izgubili, slovenščina pa jih, podobno kot hrvaščina ali srbščina, v knjižnem jeziku še vedno zelo dosledno uporablja. Za Američana, ki v Sloveniji živi šele nekaj mesecev, je nekaj nepredstavljivo težkega oblikovati besedno zvezo z vsemi ustreznimi končnicami. Da tak uporabnik pravilno oblikuje npr. besedno zvezo '225 g zmehčanega masla', mora poznati najmanj naslednje slovnične zakonitosti slovenskega jezika: 1. samostalnik maslo se konča na -o, zato je srednjega spola, kar v rodilniku da končnico -a; 2. maslo je neštevni edninski samostalnik ('masli' ali 'maslov' ne pride v poštev); 3. ob količinah (225 g) in prislovih mere (npr. veliko) se uporabi rodilniška oblika samostalnika in pridevnika, kar pomeni, da slednji dobi končnico -ega. Težave lahko tu predstavlja tudi oblika pridevnika z deležniškim obrazilom -en (zmehčan), kjer se mehkonebni k po palatalizaciji premeni v č (mehk- → mehč-). Ne nazadnje pa je pridevnik 'zmehčan' izpeljan iz dovršne glagolske oblike glagola 'zmehčati' in ne njegove nedovršne oblike, tj. 'mehčati'.

Imamo pa tudi besede, ki se ne sklanjajo, npr. babi in poceni. Sploh pa se ne sklanjajo prislovi, ki jih Slovenci velikokrat v najboljši veri odvečno in nepravilno sklanjamo, tudi ko nam ni treba, npr. pred parimi leti, od dostih strani ali z večimi prijatelji. Pretiravamo tudi pri pridevniškem mestniku, ki ima odvečni -u, npr. pri prijaznemu (mojemu) sosedu, kjer obrazilo -u pri samostalniku v 5. sklonu zavede, da ga po zgledu 3. sklona pritaknemo tudi k drugim besedam.

Samostalnik je pregibna beseda, ki je pogosto predstavljena kot samostojna in neodvisna ‒ stoji sama. Iz tega lahko napletemo tudi, da obstoječe poimenovanje ni najustreznejše, saj bi se potem moral imenovati 'samostojnik'. Saj res, tudi sklanja se ne, čeprav stoji sam, ampak pustimo zdaj to … Sklanjajmo torej ustrezno: "Dve pivi, prosim." ‒ vsaj dokler smo še samostojni oz. stojimo sami.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 21.12.2016 ob 08:49
Vse preveč je dni, ko se spominjam dnevov, ki si naziva dan sploh ne zaslužijo..;)
kin baropu
# 21.12.2016 ob 09:34
Slovenčina je lep jezik. In za mnoge Slovence prav nič lažji kot za tujce. Malomarnost do lastnega jezika je precejšna.
Betka
# 21.12.2016 ob 08:20
Super članek! Šele ko se tujci mučijo s slovenščino lahko vidimo, koliko posebnosti ima naš jezik.
Gospa iz tujine recimo vztraja, da jo zjutraj budi zbudilka in ne budilka, saj jo ne samo budi, ampak tudi zbudi. Ali pa, zakaj se ne reče Bledsko jezero in ne Bljesko, saj je kraj Bled, ne pa Blej:)
penzl
# 21.12.2016 ob 08:15
Ravno taradi tega je slovenščina lep jezik. Če bi vse zreducirali na isto končnico ipd. bi postalo monotono... :)
jensen
# 21.12.2016 ob 10:48
@nostromo Američan ne rabi poznati...

Daj no, malo se potrudi.
seeblue123
# 21.12.2016 ob 08:47
Drugače pa dober članek.
kiliboy
# 21.12.2016 ob 08:32
Slovenščina je jezik, ki zahteva stalno učenje. Je pa to zanimiv "dvoboj" med teorijo in prakso.
Andromeda
# 21.12.2016 ob 10:05
Neumnost še enkrat več je res težko poslušati, kaže pa, da jo imajo športni komentatorji v svojem železnem repertoarju ...
Če si rekel "še enkrat", po slovensko že kar pomeni, da je to +1 glede na prej; da je +1 več, kot če tega ni, je samoumevno. Skregano z ekonomiko jezika. Razumemo sicer, da je to kalk iz angl. once more ali iz nem. einmal mehr. V teh jezikih je to čisto v redu, ampak, odkrito: kaj se to tiče Slovencev? Mi vendar že imamo svoj jezik, ki nam čisto dobro služi, zato nam res ni treba uvažati tujega škarta!
Podobno se narobe uporabljajo še mnoge neslanosti, npr. od 1. 1. naprej (a se je res možno zmotiti in pomisliti, da se bo kaj godilo od 1. 1. nazaj??!), vedno več ... Žal, spet najraje pri športnih novinarjih ...
asalobir
# 21.12.2016 ob 09:55
@rin17

Z veseljem!

Pravilno je voda vre. :)
luckyss
# 21.12.2016 ob 09:45
@kin baropu Malomarnost do lastnega jezika je precejšna.

Se povsem strinjam...
Še posebej, ko v medijih (še posebej med športnimi komentatorji) vse pogosteje zasledim "cvetko" še enkrat več....

Npr. še enkrat več je prišel med prvih deset..
Je tako težko napisati pravilno: Znova (ponovno) je prišel med prvih deset.. ?!!
penzl
# 21.12.2016 ob 09:03
Sicer pa, če sem videl Kitajca, ki je govoril skoraj popolno slovenščino, potem se jo gotovo da naučiti, samo voljo rabiš.
Janezski
# 21.12.2016 ob 07:54
Jaz ponavadi rečem dva pira.
Liml
# 21.12.2016 ob 09:29
dej mi tri pere, pa ni težav z dvojino
asalobir
# 21.12.2016 ob 08:50
@dralex

Pravopis usmerja k 'dni', v rabi pa je mogoče zaslediti tudi 'dnevov'.
dralex
# 21.12.2016 ob 08:38
Kaj je (bolj) prav: dni ali dnevov?
miss_theory
# 21.12.2016 ob 12:18
Odličen članek! Hvala. Spet sem ponovila par pravil, ki so mi z leti izginile z jezika (pred parimi leti je narobe, prav tako ga kronam pri hčeri, etc.).

Prosim za še več prispevkov za izboljšanje pisnega in govornega sloga. Ko nekdo razloži, zakaj je nekaj narobe, si je to lažje zapomniti v primerjavi s tem, da nekje prebereš besedilo, v katerem je besedilo pravopisno pravilno zapisano.
FrancL
# 21.12.2016 ob 11:11
@miha_lj

Če je oddaja v živo, se včasih lahko zgodi, da se kdo zmoti... in to je normalno.

Meni je dosti bolj problematično, da se napake pojavljajo v tekstih na MMC (pa tudi v branih poročilih sem jih že zasledil). To pa je po moje nedopustno!

Predvsem na RTV (pa tudi v drugih medijih) si tega ne bi smeli privoščiti. Žalostno je že to, da polpismeni novičkarji zgolj prepišejo tuje novice, velikokrat vsebine že itak ne razumejo in ne vejo, kaj sploh pišejo, poleg tega pa so na žalost še polpismeni in včasih je prispevek pravi vsebinski in/ali slovnični zmazek. Četudi se recimo z objavo novice mudi, se ta načeloma lahko objavi, vendar vsak za sabo lahko tekst še enkrat prebere (še posebej, če nimajo dovolj lektorjev) in ga popravijo v naslednjih petih minutah (kaj pa pomeni pet minut?). Seveda, če znajo.

Ker gre zopet za kritiko MMC, bo komentar seveda v kratkem izbrisan. ;-)
snezinkica-
# 21.12.2016 ob 10:12
Odličen članek.
miha_lj
# 21.12.2016 ob 09:41
tudi na RTV se sliši: dve minute......
SF0100
# 21.12.2016 ob 08:48
ma point

GupeM
# 21.12.2016 ob 12:22
Pozabil sem še sklanjatve besede človek v dvojini:
človeka
ljudi
človekoma
človeka
o ljudeh (o človekih mogoče? ampak mislim da ne)
s človekoma
GupeM
# 21.12.2016 ob 12:18
@fuckward:
Nebodigatreba se ne sklanja. Ženska oblika je nebodijetreba, ki se pravtako ne sklanja. Dvojiška in množinska oblika pa sta enaki za oba spola - nebodijihtreba,
luckyss
# 21.12.2016 ob 08:02
Pijem "Laško" je bolj v smislu članka :)
webman
# 21.12.2016 ob 09:05
No, ko se tako lepo razčlenjeno zapiše, mi je jasno, zakaj imajo tujci toliko težav...

225 g mehkanih maslov :)
GupeM
# 22.12.2016 ob 09:46
@fuckward:
Se strinjam, da bi dvojina lahko bila nebodijutreba. Ko sem nazadnje preverjal, je bil za dvojino in množino uporabljen nebodijihtreba. Tako pravi tudi slovenski pravopis.

Spletni slovar besed slovenskega jezika pa pravi, da je to nova beseda. Očitno sem se motil in je po novem možno uporabljati tudi to obliko.
srn
# 21.12.2016 ob 13:52
Živost je interesantna. Ker tudi mrtvec postane živ. :)
bleeeee
# 21.12.2016 ob 12:38
in t. i. kategorijo živosti, ki tožilnik moškega spola pri živih samostalnikih v ednini enači z obliko za rodilnik (moža (vidim) = moža (ni)); sneg-Ø (vidim) ‒ snega (ni)!).

Peter Vilfan ima probleme s tem, če poslušamo njegove komentarje Evrolige. Recimo "Barcelona je premagala Olympiacosa". Ali pa "Delni izid 10 proti 0 za Reala". Zame precej moteče. Ali pa je to stvar okusa, ker je pač športni klub za Vilfana nekaj živega?
GupeM
# 21.12.2016 ob 12:20
Drugače pa res odličen članek. Pohvale.
rin17
# 21.12.2016 ob 10:39
@asalobir

No, pa sem izgubil stavo. :) Hvala!
rin17
# 21.12.2016 ob 09:19
@asalobir Hvala za odličen članek, ki sem ga prav z veseljem prebral.
Zanima pa me še ali je pravilno voda "vre" ali "vreje"?
Mala princeska
# 22.12.2016 ob 21:57
Kaj pa to, ko naši poslanci dokazano dejansko znajo sklanjati "dve pivi" oz. lažje "dva sikspeka"?
fuckwad
# 21.12.2016 ob 14:01
@fuckward:
Nebodigatreba se ne sklanja. Ženska oblika je nebodijetreba, ki se pravtako ne sklanja. Dvojiška in množinska oblika pa sta enaki za oba spola - nebodijihtreba,

OK, samo dvojinska oblika je sporna. Po mojem bi bilo (bolj?) prav nebodijutreba.
luckyss
# 21.12.2016 ob 12:09
@Andromeda
Res je, ta butalščina se širi kot kuga..

Danes v rubriki zabava:
Teniška zvezdnica Serena Williams je še enkrat več poudarila,....
fuckwad
# 21.12.2016 ob 11:31
Glede živosti pa (mogoče sem celo tu prebral?) - tudi robotu smo "podtaknili" življenje, pa drugim stvarem, ki so po imenu žive, pa v bistvu niso, npr. mačku (orodju).
fuckwad
# 21.12.2016 ob 11:23
Odlična "beseda" - nebodigatreba. Kako se sklanja v vseh številih, pa še v ženskem spolu (ja, piše se skupaj)? Pa človek v dvojini?
Pa da vas vidim :)
nostromo
# 21.12.2016 ob 10:19
Američan ne rabi poznati pravil slovenskega jezika, da ve, da je maslo neštevni samostalnik. Tudi v Ameriki je Butters le lik iz South Parka.
Javorovina
# 21.12.2016 ob 10:13
"225 g mehkanih maslov :)"
*mehekenih maslovov
rogati
# 21.12.2016 ob 17:14
Nekateri južnoslovanski jeziki so sklone izgubili, slovenščina pa jih, podobno kot hrvaščina ali srbščina, v knjižnem jeziku še vedno zelo dosledno uporablja.
Sicer nekoliko zapleten stavek. Vseeno kaže slovenščini poglede iz zahoda. Slovanski pohodniki pač niso poznali predlatinske slovenščine.
galoper
# 21.12.2016 ob 09:30
Ko slišim politika , ki razlaga v slogu deležnika globalističnega sveta, se spomnim pravila, da jezik nastaja med ljudstvom, ne za pisalno mizo, in tudi na srake, ki kradejo svetleče predmete.
seeblue123
# 21.12.2016 ob 08:46
dva pera prosim... ;)
omarica
# 21.12.2016 ob 12:38
Ma kaj se eni tako razburjate. Eno je pogovor (raba), drugo pa teorija (pisno).
Beremo
link
Marcello Potocco: Poznam te črne stvari
17. oktober 2017 ob 10:36 Literarni teoretik, pesnik in prevajalec Marcello Potocco v svojem pesniškem ustvarjanju prikazuje svet pretakanja in nenehnih sprememb.
Več novic ...
Kazalo