Knjigo je knjižnica kupila z denarjem za redno knjižno nabavo. Foto: BoBo
Knjigo je knjižnica kupila z denarjem za redno knjižno nabavo. Foto: BoBo
Dalmatinova Biblija
Med 1.500 izvodi Dalmatinove Biblije je v Sloveniji danes znanih 36 izvodov, vsaj še 42 jih je v tujini. Eno izmed teh dragocenih knjig hranijo v Mestni knjižnici Kranj, vendar pa je bila ta izdaja še pred nekaj leti zaradi pogoste rabe in neprimerne hrambe v preteklih obdobjih v zelo slabem stanju. Star sijaj so ji zato povrnili v Centru za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije. (Postopek vidite na sliki.) Foto: Lucija Planinc
Dalmatinova Biblija
Dalmatinova Biblija temelji na Trubarjevem prevodu Nove zaveze, vendar pa je prvi celoviti prevod Svetega pisma v obliki, ki jo za pravoverno priznava Vatikan. Čeprav so katoliške avtoritete skupaj s posvetno oblastjo preganjale pripadnike protestantizma, še posebej pa luteransko duhovščino, pa je ob odsotnosti lastnega prevoda tudi slovenska Katoliška cerkev uporabljala Dalmatinov prevod. Foto: Lucija Planinc

V Krškem so v počastitev skorajšnjega dneva reformacije predstavili restavrirano izvirno Dalmatinovo Biblijo iz zbirke tamkajšnje Valvasorjeve knjižnice. Za restavriranje dodobra načete knjige so porabili približno 2.000 delovnih ur.

Biblija je v prevodu v Krškem okoli leta 1547 rojenega Jurija Dalmatina v 1.500 izvodih izšla leta 1584.

Iz dveh delov oziroma knjig sestavljena Biblija je bila zaradi pogoste uporabe precej mehansko poškodovana. Pri restavriranju so ju združili in jima ob primerni hrambi zagotovili še večstoletni obstoj, je delo svoje ekipe pohvalila vodja Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva RS Jedrt Vodopivec Tomažič.

Knjigo kupili za pet tisočakov, a jo nato obnovili za 12
Bibliotekarka Polona Brenčič je pojasnila, da so knjigo za 5.000 evrov leta 2010 odkupili od zasebnega slovenskega lastnika. V Valvasorjevi knjižnici so jo glede na to, da gre za delo rojaka, že dolgo želeli uvrstiti v svojo zbirko.

Restavriranje, ki ga je z donatorsko pomočjo v znesku dobre polovice in lastnimi sredstvi plačala knjižnica, je stalo 12.000 evrov. Restavrirano Biblijo bodo hranili v ustreznem klimatskem in ognjevarnem prostoru, za vse, ki bi jih zanimala, pa bo na ogled v domoznanskem oddelku Valvasorjeve knjižnice.

Eden od 36 primerkov
Po podatkih Jedrt Vodopivec Tomažič v Sloveniji uradno hranijo 36 izvirnikov Dalmatinove Biblije, v tujini pa dodatnih 42. Poleg teh sta na voljo tudi izdaji faksimila iz 1968 in 1994.

Na ramenih velikanov
Po Enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem je Biblijo začel v slovenščino prvi prevajati Primož Trubar. Ta je leta 1557 izdal prevod Nove zaveze, ki je bila poleg Lutrovega temelj Dalmatinovega prevoda.

Slavna epizoda tihotapljenja Biblij v sodih
Dalmatin, ki je imel leta 1578 prevedeno že celotno Biblijo, je zaradi posredovanja Karla Avstrijskega na slovenskem ozemlju ni mogel natisniti. Z denarno podporo Kranjske, Štajerske in Koroške dežele jo je dal natisniti v nemškem Wittenbergu. Leta 1583 so jo tiskali približno pol leta, knjige pa so nato do Štajerske, Koroške in Kranjske skrite pretovorili v sodih in skrinjah.

Življenje v renesančni Sloveniji
Jurij Dalmatin se je v Krškem, kjer je živel do svojega osemnajstega leta, rodil okoli leta 1547. Tam je obiskoval Bohoričevo latinsko šolo, leta 1565 pa se je na begu pridružil Trubarju in njegovi družini. Šolanje je nadaljeval v samostanski šoli v Bebenhausnu na Württemberškem, od leta 1566 je na univerzi v Tübingenu študiral filozofijo in protestantsko teologijo. Magistriral je leta 1569.

V Ljubljani je leta 1572 začel opravljati delo slovenskega in nemškega pridigarja, postal je tudi nadzornik stanovske šole. Med letoma 1574 in 1585 je pridigal v Begunjah, med letoma 1585 in 1589 je opravljal službo duhovnika v Ljubljani ter v Škocjanu pri Turjaku. Komaj 42-leten je leta 1589 umrl v Ljubljani.

Dalmatinove pesniške in prevajalske objave je mogoče zaslediti v Trubarjevih delih, poleg Biblije je izdal več prevodov in nekaj lastnih del. Nekaj njegovih pesmi so izdali tudi posthumno.