Življenje Dušana Pirjevca je bilo burno in po svoje kontroverzno: med drugo svetovno vojno je kot viden član Komunistične partije opravljal visoke politične in vojaške funkcije, po vojni pa je bil nekaj časa zaprt in se je polagoma oddaljeval od marksistične misli. V letu 1952 je diplomiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. V začetnem obdobju po diplomi se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem slovenske moderne in njenih stikov z evropsko literaturo, nato pa se je ob študiju nemške klasične filozofije ter modernejših smeri fenomenologije in eksistencializma ukvarjal predvsem s teorijo romana, ki mu je predstavljal najustreznejšo literarno zvrst modernega časa. Odločilno ga je zaznamovala predvsem Heideggrova filozofija, predavanja karizmatičnega profesorja pa so v sedemdesetih letih pritegnila veliko pozornost mladih študentov. Foto: NUK
Življenje Dušana Pirjevca je bilo burno in po svoje kontroverzno: med drugo svetovno vojno je kot viden član Komunistične partije opravljal visoke politične in vojaške funkcije, po vojni pa je bil nekaj časa zaprt in se je polagoma oddaljeval od marksistične misli. V letu 1952 je diplomiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. V začetnem obdobju po diplomi se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem slovenske moderne in njenih stikov z evropsko literaturo, nato pa se je ob študiju nemške klasične filozofije ter modernejših smeri fenomenologije in eksistencializma ukvarjal predvsem s teorijo romana, ki mu je predstavljal najustreznejšo literarno zvrst modernega časa. Odločilno ga je zaznamovala predvsem Heideggrova filozofija, predavanja karizmatičnega profesorja pa so v sedemdesetih letih pritegnila veliko pozornost mladih študentov. Foto: NUK
29. in 30. novembra na Filozofski fakulteti v Ljubljani gostijo simpozij ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca z naslovom Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda. Foto: BoBo

Ob odprtju je akademik Janko Kos dejal, da je Pirjevčev vpliv razviden še danes, saj je ta literarno vedo odprl metodološkemu pluralizmu in tokovom evropske filozofije.

Razstavo, ki bo na ogled do 7. januarja, sta pripravila Petra Jager in Marijan Rupert iz Rokopisne zbirke NUK-a. Razstavljene rokopise sta NUK-u podarili Pirjevčevi hčeri Alenka Pirjevec in Ira Ratej, saj sta, kot je dejala Pirjevčeva, prepričani, da bodo tu najbolje hranjeni. Glavnina predavanj iz njegove rokopisne zapuščine je še neobjavljenih, posmrtno so izšla le predavanja o strukturalni poetiki (Strukturalna poetika, 1981) in teoriji romana (Metafizika in teorija romana, 1992).

Janko Kos se prikloni Pirjevcu
Po Kosovih besedah je Pirjevec najpomembnejši slovenski literarni komparativist. Pirjevčev pomen je treba primerjati z Antonom Ocvirkom, njegovim mentorjem in ustanoviteljem oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pirjevec je na oddelku nasledil empirično naravnanega Ocvirka, ga

Program simpozija Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda si oglejte tukaj.
zasenčil in tudi demantiral, predvsem pa je odprl literarno vedo za metodološki pluralizem in številne tokove evropske filozofije, od fenomenologije do strukturalizma.

"Posegel je v monopol pozitivizma nad komparativistiko," je dejal Kos. Filozofijo in literarno vedo je združil na podlagi osebne izkušnje NOB-a, kar daje žar njegovemu slogu, ki je več kot znanost - je živa duhovna veda, je še dejal Kos.

Simpozij ob 90-letnici rojstva
Razstavo bo v torek in sredo, 29. in 30. novembra, na Filozofski fakulteti (FF) Univerze v Ljubljani spremljal simpozij o Pirjevcu, ki ga organizira Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF. Ob tem je izšel tudi zbornik, ki ga je ob 90. obletnici Pirjevčevega rojstva pripravil Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF. Zbornik je uredila Seta Knop. Kot je dejala, želijo s zbornikom in simpozijem odpreti novo razpravo o Pirjevcu tudi kot pomembnem filozofu.

Pirjevčevo življenje je bilo burno in po svoje kontroverzno: med drugo svetovno vojno je kot viden član Komunistične partije opravljal visoke politične in vojaške funkcije, po vojni pa je bil nekaj časa zaprt in se je polagoma oddaljeval od marksistične misli. V letu 1952 je diplomiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, kjer je pozneje postal izjemen in karizmatičen predavatelj.

Osrednja tema njegovih predavanj je bilo vprašanje romana, ki se ji je posvečal celo desetletje in pri tem razvil izvirno razumevanje evropskega romana. Ob teoriji in zgodovini romana se je v svojem zrelem znanstvenem obdobju Pirjevec obširneje ukvarjal s fenomenologijo in ontologijo literarnega dela, filozofijo umetnosti ter strukturalno poetiko.

Pirjevčevo univerzitetno in znanstveno delo je ključno oblikovalo slovensko literarno vedo. S tem ko je tradicionalno, na pozitivizmu temelječe preučevanje književnosti preusmeril k sodobnim teoretskim pristopom tistega časa, je ustvaril pogoje za moderno literarno znanost, so zapisali v NUK-u.