Tako je o knjižnih novostih Cankarjeve založbe povedal urednik Andrej Blatnik ob predstavitvi slovenskih prevodov romanov Sara in Serafina ter Nočni shod.
Vojno v Bosni Karahasan tematizira že v romanu Šahrijarov prsten, ki je izšel leta 1996, tokratna romana pa nadaljujeta vse tiste značilnosti, ki označujejo roman Vzhodni divan. Vendar romana sta tudi drugačna in se približata aktualnosti.
Kot je poudarila prevajalka Jana Unuk - od duhovne energije po pisateljevih besedah njegove knjige v slovenščini tudi živijo -, romana nista porojena iz ene same teme, se ne držita enega samega stilnega načina in nista slogovno niti vsebinsko tako enotna, da bi bilo v povezavi z njima mogoče govoriti o kakršni koli premočrtnosti, neposrednosti ali enoznačnosti.
Romana se po njenih besedah ukvarjata z vprašanjem nesrečnega vrtinca zla in zgodovinskih okoliščin, v katerih so se znašli posamezniki v vojni v Bosni. Čeprav slikata tudi družbeno ozadje, se v svoji glavni motivni niti oba osredotočata na odnos med posameznikom in zlom oziroma kako naj se človek odzove, ko se je znašel na samem dnu v vojni, vendar na to, kot se zdi, nima nikakršnega vpliva.
Boleče slovo se ponovi 50 let pozneje
V Sari in Serafini naslovna junakinja obleganega Sarajeva noče zapustiti zaradi usodne duševne razcepljenosti in ker jo nanj veže boleče doživetje iz druge svetovne vojne. Močan je spomin, ko je je leta 1942 tedaj 12-letna Sara nemočno gledala, kako ustaški tovornjak pelje v smrt njeno prijateljico, Judinjo Elo.
Če roman Sara in Serafina skorajda dokumentarno slika življenje v obkoljenem Sarajevu, pa se v Nočnem shodu avtor zateka k nekaterim postmodernističnim postopkom in izrablja nekatere tradicije evropskega romana. Zgodba se odvija tik pred vojno v Foči, ko se zdravnik Simon, foški Srb, vrne domov po dolgoletnem delu v Nemčiji. Ob prihodu v Fočo zmore potujevalen pogled in spregleda znamenja napovedujoče se vojne. Toda iluzija se kmalu razkadi in bralec se znajde v svetu vseprežemajočega strahu, groze in nasilja.
Odlomkom iz obeh romanov bo mogoče prisluhniti danes ob 19.00, ko ju bo v dvorani Lili Novi v Cankarjevem domu prebiral pisatelj, z njim pa se bo pogovarjal Matej Juh.