Knjige
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,6 od 11 glasov Ocenite to novico!
e-bralnik
Prve elektronske knjige je na slovenskem trgu ponujala založba in knjigarna Ruslica. Digitalizacijo so začeli pri klasikih slovenske literature, predvsem delih, ki jih najdemo na seznamih obveznega šolskega branja, in povpraševanje po njih presega knjižnično zalogo, zdaj pa izdajajo tudi knjige sodobnih slovenskih avtorjev ter dela v srbskem in hrvaškem jeziku. Podajajo se tudi v digitalizacijo prevodne literature. Nedavno so izdali Mrtve duše Nikolaja Vasiljeviča Gogolja v prevodu Josipa Vidmarja. Trenutno pri založbi v elektronski obliki ponujajo 152 naslovov, med katerimi je 114 leposlovnih del. Ruslica je vključena v vrsto tujih sistemov, omogoča pa tudi ostalim slovenskim založbam, da ponudijo svoja dela v njihovem sistemu. Foto: Ruslica
e-bralnik
Spletna knjigarna Amazon, največji igralec na trgu elektronskih knjig, je lani objavila podatke, da proda več elektronskih knjig kot tiskanih. V Amazonu najdemo tudi e-knjige nekaterih slovenskih založb, a knjigarna še ne trži del v slovenskem jeziku in slovenske založbe lahko prek Amazona ponudijo zgolj dela v angleškem jeziku. Miha Kovača iz Založbe Mladinska knjiga med drugim skrbi, da ima Amazon popoln pregled nad prodajo svojih knjig, podatkov ne deli z lokalnimi založniki, manjšim partnerjem Amazon zaračunava od 70- do 80-odstotne rabate in tako ostane le malo za avtorja in založnika. Založba Mladinska knjiga bo v prvi polovici letošnjega leta svoje knjige v elektronski obliki na trg ponudila prek svetovne spletne knjigarne Kobo. V bazi Koba bodo najprej na voljo zgolj dela, ki so izšla pri Mladinski knjigi, a, kot kaže, bo pri Kobu kmalu zaživela tudi slovenska knjigarna, v kateri bodo svoje knjige lahko ponudile tudi druge slovenske založbe. Foto: EPA
e-bralnik
Fotospring in podjetje E-knjiga zaključujeta vzpostavitev in zagon nove slovenske e-knjigarne za trženje slovenskih in tujih e-knjig, e-revij in preostalih e-vsebin. Knjigarna bo zaživela februarja in bo ponujala knjige in revije za enkraten nakup ali za izposojo, v spletno knjigarno pa bodo e-knjige lahko ponudile vse slovenske in tuje založbe, pa tudi samozaložniki. Foto: EPA
e-bralnik
Novo e-knjigarno pozdravljajo pri Založbi FDV, kjer pravijo, da bodo njihove knjige zagotovo na voljo v omenjeni trgovini, enako pa tudi pri Študentski založbi, kjer sicer lahko svoje knjige na trg ponujajo tudi sami, a pozdravljajo odpiranje novih slovenskih e-knjigarn, ki bodo uporabnike pripeljale do elektronskih knjig. Po mnenju urednika zbirke Digitalne knjižnice Jonatana Vinklerja pa za posebno slovensko platformo za e-knjige ni prave potrebe. Dvom v slovensko platformo za e-knjigo izraža tudi Miha Kovač: "največje spletne knjigarne uporabniku omogočajo hkratno branje istega naslova na bralniku, pametnem telefonu in tabličnem računalniku, komunikacijo z drugimi bralci prek Facebooka in enostavnost nakupa, " pa tudi dobro zaščito e-pravic ter enostavnost in varnost nakupa, ponuditi bi morali tudi slovenščini prilagojeno bralno napravo. Za vse to pa pri nas ni dovolj finančnih sredstev. Foto: EPA

Dodaj v

Elektronske knjige pri štirih domačih založbah

Dostop večinoma prek tujih ponudnikov
8. januar 2012 ob 17:01
MMC RTV SLO/STA

Na slovenskem tržišču e-knjige trenutno ponujajo Večerova založba in knjigarna Ruslica, Založba FDV, Pedagoški inštitut in Študentska založba, na trg e-knjig pa vstopa tudi založba Mladinska knjiga.

Prva je na slovenskem tržišču elektronske knjige ponudila založba in knjigarna Ruslica. Zagon te so v založniško-časopisnem podjetju Večer začeli snovati leta 2006, od leta 2008 pa e-knjige ponujajo prek svoje spletne strani, kjer danes ponujajo 152 naslovov. Kot je pojasnila urednica Ruslice Helena Grandovec, so v prvi, poskusni fazi "začeli digitalizirati najlažje dostopno slovensko literaturo, pretežno starejše in novejše klasike," saj so ta dela tudi na seznamu obveznega šolskega branja in jih zaradi velikega povpraševanja pogosto zmanjka v knjižnicah.

Ruslica slovenske klasike dopolnjuje z tujimi deli
Poleg klasikov sedaj izdajajo tudi knjige sodobnih slovenskih avtorjev ter dela v srbskem in hrvaškem jeziku, ki jih na slovenskem tržišču praktično ni, lotevajo pa se tudi objav prevodne literature. Večerova Ruslica je vključena tudi v vrsto tujih sistemov, med katerimi je najbolj poznan Amazon.

Cilj Založbe FDV: celoten program tudi v e-obliki
Leta 2009 sta v elektronski obliki znanstvene in strokovne knjige začeli ponujati Založba FDV in Pedagoški inštitut. Pri Založbi FDV so v prvem letu na svoji spletni strani ponudili štiri prosto dostopna dela v elektronski obliki, v zadnjem letu pa e-knjige v slovenščini ponujajo tudi prek Applovega iBookstora, vse nove knjige pripravljajo tako v tiskani kot elektronski obliki, januarja pa bodo objavili nov sveženj 50 prosto dostopnih knjig v obliki epub, ki bodo na voljo v Applovem iBookstoreu. Cilj založbe je v letu ali dveh v digitalni obliki ponuditi celoten program založbe.

Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta
Pedagoški inštitut je v svoji Digitalni knjižnici objavil 24 e-knjig, od tega 18 znanstvenih in dve strokovni monografiji, razvijajo pa tudi Zbrana dela Primoža Trubarja, ki od leta 2010 izhajajo izključno v elektronski obliki. Njihove e-knjige so bile do zdaj prosto dostopne na podlagi licence Creative Commons 2.5, v letošnjem letu pa bodo po besedah Jonatana Vinklerja, urednika zbirke Digitalne knjižnice Clavis litterarum Slovenicarum, tiste knjige, ki jih je mogoče tržiti, ponudili preko Applovega iBookstora, načrtujejo pa tudi izzid 10-15 novih elektronskih knjig.

Pri Študentski založbi do konca leta 400 novih e-knjig
Od konca lanskega novembra leposlovna dela slovenskih avtorjev, pa tudi dela s področja humanistike in strokovno literaturo iz zbirk Koda, Scripta, Claritas ter Posebne izdaje v Applovi spletni knjigarni ponuja Študentska založba. Letos bodo v elektronski obliki prek Amazona in iBookstora ponudili prve tri angleške prevode romanov Muriša Ferija Lainščka, deli Pastorek Jurija Hudolina in Čefurji raus! Gorana Vojnovića, do konca leta pa so si za cilj zadali, da bi v elektronsko obliko pretvorili vse knjige, ki so do zdaj izšle pri založbi in za katere imajo pridobljene avtorske pravice, kar znaša po besedah vodje projekta e-knjig pri založbi Renate Zamida okoli 400 knjig.

Založba Mladinska knjiga v spletni knjigarni Kobo
Mladinska knjiga na trg elektronskih knjig vstopa previdneje, saj ne želijo privoliti v zanje nesprejemljiva pravila igre, ki jih kroji predvsem spletna knjigarna Amazon, pravi Miha Kovač. Skrbi jih, da ima Amazon popoln pregled nad prodajo svojih knjig, podatkov pa ne deli z lokalnimi založniki, prav tako pri Amazonu manjšim partnerjem zaračunavajo od 70- do 80-odstotne rabate, kar pomeni, da ostaja malo za avtorja in založnika. Na trg e-knjig bodo vstopili predvidoma v prvi polovici letošnjega leta preko spletne knjigarne Kobo, kjer pospešeno gradijo baze knjig v različnih evropskih jezikih, za objavo pa imajo pripravljenih 200 e-knjig, slovenskih in prevodnih uspešnic. Ponuditi želijo tudi elektronsko bralno napravo, ki bi absolutno podpirala slovenščino, bralcem omogočala nakupovanje knjig v številnih evropskih jezikih in imela zagotovljeno servisiranje v Evropi.

Dostop do slovenskih e-knjig predvsem prek tujih ponudnikov
Kljub temu, da prva slovenska elektronska založba Ruslica omogoča tudi drugim slovenskim založbam, da ponudijo svoja dela v njihovem sistemu, se slovenske založbe večinoma odločajo za ponudbo prek tujih ponudnikov, kot piše Maja Čehovin na STA. Applova spletna trgovina iBookstore slovenski jezik podpira od lanske jeseni, težavo pa predstavlja dejstvo, da je knjige iz omenjene trgovine mogoče brati zgolj z naprav, ki jih proizvaja Apple. Nekatere slovenske založbe svoje elektronske knjige ponujajo tudi prek največje spletne knjigarne na svetu Amazon, a ta še ne trži del v slovenskem jeziku.

Obeta se nova slovenska e-knjigarna
Novost na slovenskem trgu se obeta februarja, ko bosta podjetji Fotospring in E-knjiga zagnali novo slovensko e-knjigarno za trženje slovenskih in tujih e-knjig, e-revij in drugih e-vsebin. Mariborsko podjetje Fotospring tudi omogoča, da so se prve slovenske knjige Založbe FDV, Študentske založbe in Pedagoškega inštituta znašle na iBookstoru.

Nova e-knjigarna bo ponujala knjige in revije v epub- in pdf-formatu za enkraten nakup ali izposojo, ki jih bodo lahko v spletno knjigarno ponudile vse slovenske in tuje založbe, pa tudi samozaložniki, je za STA povedal direktor podjetja Fotospring Mario Pušič. Pri Fotospringu so dejali, da se bodo za razvoj lastnega bralnika odločili glede na to, kako uspešen bo projekt e-knjigarne. "Naš prvenstveni cilj je, da nakup e-knjig omogočimo vsem uporabnikom osebnih računalnikov ter Apple iOS in naprav Android ter uporabnikov naše e-knjigarne ne omejujemo z bralnikom enega od proizvajalcev," je pojasnil Pušič.

Kovač: Ruslica in Fotospring ne moreta postati resni e-knjigarni
Založba Mladinska knjiga bo v letos svoje knjige v elektronski obliki ponudila prek tujega ponudnika, tretje največje svetovne spletne knjigarne Kobo. "Če bi začeli v Sloveniji sami razvijati tako knjigarno, kot jo imata Kobo ali Amazon, bi to stalo več kot milijon evrov, tega denarja pa nimamo, zato se v Mladinski knjigi dogovarjamo s tujimi partnerji. Še posebej velja poudariti, da največje spletne knjigarne uporabniku omogočajo hkratno branje istega naslova na bralniku, pametnem telefonu in tabličnem računalniku, komunikacijo z drugimi bralci prek Facebooka in enostavnost nakupa zgolj z enim ali dvema klikoma. Vsega tega Ruslica in Fotospring ne omogočata, zato se ne bosta razvili v resni e-knjigarni. Tovrstni poskusi so sicer hvalevredni, ne verjamem pa, da lahko resneje vplivajo na slovenske bralne navade," je komentiral glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač.

Slovenska platforma za e-knjigo bi imela po besedah Kovača smisel predvsem, "če bi nudila enako stopnjo zaščite e-pravic ter enostavnost in varnost nakupa, kot jo ponujajo Amazon, Apple ali Kobo, hkrati pa bi morali trgu ponuditi tudi slovenščini prilagojeno bralno napravo".

Ne potrebujemo "slovenskega Amazona"
Da je ustrezna zaščita bistvenega pomena za vzpostavitev slovenske platforme, se strinja tudi vodja projekta e-knjig pri Študentski založbi Renata Zamida, ki pa poudarja, da je dobra zaščita tudi draga, zato se ji zdi dobra odločitev za plačevanje licenčnine, ki so jo izbrali tudi pri podjetju E-knjiga v navezi s Fotospringom. "Slovenija kot mali trg nima nobene potrebe, da bi na noge postavili nov 'Amazon'. Potrebujemo le neko ustrezno podlago za ponudbo, ne pa tudi vse ostale podporne projekte (promocija, distribucija, lastni bralniki, itd), " dodaja Zamida. Pozdravlja pa, da bo Mladinska knjiga na slovenski trg pripeljala Kobo, ki bo obstoječo spletno knjigarno dopolnil s slovensko.

Po mnenju urednika zbirke Digitalne knjižnice Clavis litterarum Slovenicarum Jonatana Vinklerja pa za posebno slovensko platformo za e-knjige ni prave potrebe, pa tudi ideja sama po njegovem mnenju prihaja prepozno, saj založbe že gradijo lastne strategije za izdajanje e-knjig. Takšna platforma je še posebej problematična, če bi jo prevzela in vodila kakšna od "večjih komercialnih, neznanstvenih založb, ki so - vsaj posamezne - famozne po zaračunavanju visokih pristojbin za distribucijo tujih izdaj v njihovi lastni prodajni mreži ali knjigarnah".

N. A.
Prijavi napako
Komentarji
prijazna_babica
# 08.01.2012 ob 17:50
Zakaj pa ne?
velenjcan
# 08.01.2012 ob 21:17
Skrbi jih, da ima Amazon popoln pregled nad prodajo svojih knjig, podatkov pa ne deli z lokalnimi založniki, prav tako pri Amazonu manjšim partnerjem zaračunavajo od 70- do 80-odstotne rabate, kar pomeni, da ostaja malo za avtorja in založnika.

dokler je MK zaračunavala do 85% rabata, je še šlo, zdaj pa, ko to dela amazon, pa ne gre več.
KOR
# 08.01.2012 ob 20:00
Ma dej... kdo sploh uporablja KOBO. Večina nas uporablja Amazon Kindl. Slovenci morajo pač vedno ponujati svoje produkte na manj poznanih in manj uporabljanih aplikacijah!
frenk12345
# 08.01.2012 ob 18:50
zares čudno, da avtor prispevka ne omenja projekta Guttenberg; tam lahko dobite ogromno število knjig (slovenskih le nekaj) zastonj; oglejte si www.guttenberg.org
martin.
# 08.01.2012 ob 17:54
Preden kdorkoli kupi e-knjigo slovenskega klasika (Zofka Kveder, Josip Jurčič ...), naj si gre najprej ogledati wikivir, kjer je pretipkana ogromna količina le-te.

lp
necromncr
# 09.01.2012 ob 10:25
Fajn. Na živce mi gre, da je eknjiga na Amazonu dražja od papirnate verzije.
frenk12345
# 08.01.2012 ob 18:56
še opravičilo za napako: ne gottenberg ampak gutemberg
Zlobni genij
# 08.01.2012 ob 18:48
Jih imam preko 20 tisoč na svojem trdem disku, tako da novih ravno ne rabim. Če pa že pride kakšna nova ven, pa jo z veseljem poiščem na spletu.
Чапаев
# 08.01.2012 ob 18:21
Treba bi bilo organizirat eno udarniško akcijo pa počasi skenirat knjižnično gradivo (zraven lahko piješ pivo, gledaš tv, tekmo, kar koli) in ga spravljat v pdf (lahko tudi v druge formate, word, beležnico ...) in to pometat na torente. Da mi ne bi kdo očital piratstva (za kar mi sicer dol visi, gre bolj za neko moralno vprašanje), bi izpustil vsa dela, ki so v prosti prodaji v založbah, ne pa seveda antikvariatov. Kulturo trga bi pač izpodrivala bralna kultura, men se zdi ok. Sodobnim slovenskim avtorjem pa predlagam, naj sami prek neta prodajajo svoja dela v elektronski obliki in za to zaračunajo. Verjamem, da bi večina, ki bi želela avtorja brati, temu tudi plačala, ne bi pa plačala nekaj 10 eur za papirnato knjigo z brezveznimi trdimi platnicami in ne vem katerim tiskom. Pa še to: za vse razrede OŠ, SŠ, maturo ... bi moralo biti čtivo po normalni ceni (ki bi vključevala avtorjev honorar in delo s postavljanjem na net) dostopno na netu.
mikic007
# 09.01.2012 ob 11:45
Kolikor mi je znano (in tudi mojemu racunalniku) je vecina slovenskih klasikov ze digitaliziranih in to seveda povsem legalno. Avtorske pravice zapadejo 70 let po smrti avtorja brez izjeme (izjema je lahko le zascitena znamka, npr. Mali princ, ki pa jih je izjemno malo). Torej za take e-knjige se ne splaca dati nic.

Kar pa se tice e-verzij, me se niso prepricale. Cene so visje od paprebackov, ven pa prihajajo celo za hardcoverji, kar je zame nedopustno. Seveda vsakemu svoje, ampak jaz bom se nekaj casa na klasicni knjigi.
beletrinasucks
# 08.01.2012 ob 17:35
e-knjige? ajme meni
Kazalo