Srednjeveški rokopis Hagada, ki ga od konca 19. stoletja hranijo v Sarajevu, pripoveduje o judovskem izgonu iz starega Egipta. Foto: Zavod Maribor 2012
Srednjeveški rokopis Hagada, ki ga od konca 19. stoletja hranijo v Sarajevu, pripoveduje o judovskem izgonu iz starega Egipta. Foto: Zavod Maribor 2012
Sarajevska hagada
Izvirnik knjige, ki ga v sarajevskem Narodnem muzeju hranijo v trezorju, imajo priložnost videti le redki. Foto: EPA
Judovski humor – smeh z zadržkom, pogovor z Marjanom Tošem

Tam je del posebne razstave, ki so jo v sinagogi pripravili ob praznovanju evropskega dne judovske kulture, ki ga praznujejo v 30 evropskih državah. Slovenija se praznovanju pridružuje od leta 2006. Osrednja pozornost letošnjega praznovanja evropskega dne judovske kulture, ki predstavlja judovsko zgodovino, kulturo in dediščino, je prav faksimile dragocenega srednjeveškega iluminiranega rokopisa.

O judovskem humorju so se na Valu 202 pogovarjali z Marjanom Tošem iz mariborske sinagoge. Zanimivemu pogovoru lahko prisluhnete v priloženem posnetku.

Sarajevska Hagada velja za enega najdragocenejših kulturnih spomenikov judovstva in iluminiranih rokopisov srednjega veka. Knjigo datiramo v leto 1350, ko so jo napisali in z veličastnimi iluminacijami okrasili v Barceloni. Leta 1492 je ob množičnem izgonu sefardskih Judov s Pirenejskega polotoka zapustila Španijo, pozneje pa jo je pot popeljala v Sarajevo, kjer jo od leta 1894 hranijo v tamkajšnjem Narodnem muzeju. Odtlej so jo v sarajevskem muzeju skrbno hranili in obvarovali pred tatovi, tako v času druge svetovne vojne kot med zadnjim obleganjem Sarajeva.
Rokopis obsega 142 popisanih, iluminiranih ali praznih pergamentih listov, zapisi in podobe pa pripovedujejo o judovskem izgonu iz starega Egipta. New York Times je pred leti objavil, da je knjiga vredna 700 milijonov dolarjev, kar pa je po mnenju poznavalca Hagada Enverja Dragulja nekoliko pretirana ocena.
Faksimilirano izdajo je bosanski založnik leta 2006 pripravil v sodelovanju z judovsko skupnostjo v Sarajevu. Faksimile Sarajevske Hagade bo v sinagogi na ogled do 30. oktobra, nato pa se bo predvidoma selil še v Sarajevo, na Dunaj in morda v Berlin.
Med solzami in smehom
Evropski dan judovske kulture zaznamujejo tudi v Ljubljani, Lendavi, Murski Soboti in na Ptuju, letos dogodke povezuje judovski humor, za katerega velja, da ga določa intelektualna nota ter se giblje med solzami in smehom. Bogat program, od razstav, različnih predstavitev do glasbeno-literarnih in gledaliških dogodkov, bo potekal do 27. septembra.
Judovski humor – smeh z zadržkom, pogovor z Marjanom Tošem